Kolektiv KUD Ljud, sicer znan predvsem po svojih domiselnih in nekonvencionalnih uprizoritvah v javnem prostoru, pripravlja novo produkcijo – to je ambientalni projekt Človek z Lune: Srečevanja, ki ga bodo premierno izvedli nocoj ob 20. uri v dvorani Pošte Slovenskega mladinskega gledališča, ponovili pa jutri (ob isti uri na isti lokaciji). Ta »meditacija o rojstvu, minevanju in srečevanjih« bo sestavljena iz niza performansov in prostorskih postavitev, v katerem se bo brez posebnih časovnih omejitev odpiral prostor za sproščena srečanja med nastopajočimi in občinstvom, pa tudi obiskovalci samimi. Preseganje ločnice med performerji in gledalci je tudi sicer rdeča nit delovanja tega kolektiva, v katerem uprizarjanje praviloma razumejo kot skupinski dogodek, ki ga obiskovalci sooblikujejo ter na njegov potek tudi vplivajo.
V projektu Človek z Lune: Srečevanja naj bi se skozi večerno oziroma nočno druženje (to naj bi po predvidevanjih trajalo vsaj štiri ure, tisti, ki ne bodo mogli priti že ob osmih zvečer, pa se mu lahko pridružijo še ob 22. uri) obiskovalci osvobodili občutka »instantnih«, minljivih prireditev, namesto tega pa izkusili nekakšen »gledališki velnes«, ki presega zgoščeno potrošnjo kulturnih (in seveda tudi drugih) vsebin znotraj natančno odmerjenega časa. »Gre za dogodek, ki niti ni klasična gledališka predstava, temveč bolj nekakšen prostor za različna srečanja in interakcije, v katerem čas obstane,« pojasnjuje Grega Močivnik iz KUD Ljud. »Občinstvo bo tako povabljeno, da skupaj s performerji ustvarja zvočne kompozicije ali nevsiljivo vstopi v različne druge skupne situacije, razpršene skozi devet interaktivnih postaj; v eni sobi se bo na primer brala poezija, v drugi bo vedeževanje, tretja bo namenjena zgolj druženju in tako naprej.«
Kot dodaja, so se pri zasnovi projekta med drugim navdihovali tudi pri znani pesmi Mateja Bora Šel je popotnik skozi atomski vek: »Ob naraščajoči atomiziranosti sodobne družbe lahko namreč v njej najdemo pomembno sporočilo: tudi če ne vemo, kam gremo, je bistveno, da gremo tja kot skupnost in ne sami.« Na dogodku želijo zato vzpostaviti vzdušje, ki bo odstiralo pomen skrbi za drugega (in ne le zase), odpiralo možnost naključnih povezovanj in omogočalo premislek »o tem, da sploh smo in na kakšen način smo«, pristavlja Močivnik. Projekt je nastal v sodelovanju s Slovenskim mladinskim gledališčem, sooblikujejo pa ga še Nina Vombergar, Alberto José Lucena, Zala Dobovšek, Thierno Diallo, Mattias Gimigliano, Slobodan Malić in Blaž Šef; obsežno scenografijo sta ustvarili Vita Tušek in Hana Podvršič.
