Na mariborskem baletnem odru bosta ta petek premiero doživeli novi postavitvi šefa mariborskega Baleta Edwarda Cluga na temo brezčasne glasbe Igorja Stravinskega – najprej Svatba (Les noces) in potem še Posvetitev pomladi (Le sacre du printemps). Predvsem je za kultno obveljalo delo Posvetitev pomladi, ki je močno zarezalo v skladateljske trende 20. stoletja. To je najbrž ena najbolj baletnih kompozicij v glasbenem svetu in je hkrati simbol evolucije plesa 20. stoletja.
»Moteče napredna«
Clug se je v svoji različici naslonil prav na prvo koreografijo Vaclava Nižinskega, premiera je bila v Parizu leta 1913, pritegnili so ga koreografova hermetičnost ter dejstva, da je bila baletna skladba v času nastanka »moteče napredna«, da je ob premieri razburila pariško občinstvo in da je izrazito vplivala na razvoj modernega plesa. Libreto izhaja iz legende iz predkrščanskega, torej poganskega časa v Rusiji in pripoveduje o ritualu žrtvovanja device, ki mora plesati svoj smrtni ples v poklon pomladnemu božanstvu, da se poveča rodovitnost zemlje. V ikonografskem smislu se predstava navezuje na etnografske simbole starodavne ruske legende: ženske z dolgimi pletenimi kitami in rdečimi lici ter moški z bradami. Gre za dva spolna simbola moškega in ženske, izolirana v sodoben čas in prostor. Plesalci solisti bodo Evgenija Koškina, Asami Nakashima, Tijuana Križman Hudernik, Catarina de Meneses, Asami Nakashima in drugi.
Ko je balet Posvetitev pomladi že zaživel na odrih, se je Stravinski lotil še ene baletne postavitve, Svatbe. Posvetil jo je baletnemu impresariju Sergeju Djagilevu in njegovi skupini Ruski balet. Delo s podnaslovom »koreografirani prizori z glasbo in petjem« je bilo prvič izvedeno leta 1923 v koreografiji Bronislave Nižinske. Partitura je nastajala več let, ravno tako libreto, ki ga je napisal skladatelj sam, pri tem pa se naslonil na ljudska svatovska besedila iz zbirke ljudskih pesmi Petra Kirejevskega iz leta 1911. V južnem in zahodnem delu Rusije je bila praksa, da vaški pevci ob praznikih niso peli besedil na točno določene melodije, ampak so kratke odlomke tekstov in melodije sestavljali poljubno, naključno, libretist pa je temu dodal še vzklike, dovtipe, zbadljivke, s čimer se približa ljudskemu jeziku ruske folklore. Upodobljen je poročni ritual, v katerem se v skladu s tradicijo starši ženina in neveste vnaprej dogovorijo za obred. Mladoporočenca se najprej počutita kot žrtvi, pozneje pa se med njima začnejo sproščati strast ter ovire med moškim in žensko.
Balet z opernimi solisti
Stravinski se je poleg plesalcev odločil še za štiri pevce soliste (v mariborski različici bodo to sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, altistka Dada Kladenik, tenorist Tim Ribič in basist Janko Volčanšek), mešani zbor, dve skupini tolkal ter štiri klavirje – v sodobnih postavitvah je to orkester. Glasba je izrazito ritmična in razdeljena v štiri baletne prizore: Kite (las), Na ženinovi domačiji, Nevestino slovo in Poročno slavje. Nevesto bosta plesali Monja Obrul in Catarina de Meneses, Ženina pa Tamas Darai in Jan Trninič.
Baletni večer so Clugu pomagali soustvariti sodelavci asistent koreografa Gaj Žmavc, kostumograf Leo Kulaš, scenograf Marko Japelj, oblikovalec svetlobe Tomaž Premzl, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak, medtem ko bo za glasbeno vodstvo skrbel umetniški vodja mariborske opere Simon Krečič – dirigiral bo Simfoničnemu orkestru SNG Maribor, Zboru Opere SNG Maribor in opernim solistom. x
