Po dveh tednih raznovrstnega gledališkega dogajanja, ki je vključevalo tudi razmeroma zgoščen urnik dvanajstih tekmovalnih predstav po izboru tokratne selektorice Ajde Rooss, se je v SNG Maribor slovesno končalo jubilejno 60. Borštnikovo srečanje. Zaključna slovesnost, ki jo je zrežirala Valentina Turcu in katere veliki finale je bila seveda podelitev Borštnikovega prstana za igralski opus prvakinji ljubljanske Drame Nataši Barbari Gračner, je sicer minila v znamenju poklona okrogli obletnici festivala ter vsem nagrajenim ustvarjalkam in ustvarjalcem.
Mednarodna strokovna žirija, ki so jo letos sestavljali Mojca Jan Zoran, Peter Rak, Evelin Bizjak, Tomislav Zajec in Maria Säkö, je med uprizoritvami tekmovalnega programa veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo predstavo namenila drami Kazimir in Karolina, ki jo je po predlogi Ödöna von Horvatha v Mestnem gledališču ljubljanskem postavila režiserka Nina Rajić Kranjac – ta je odnesla tudi nagrado za najboljšo režijo, omenjeni uprizoritvi pa je pripadla še ena Borštnikova nagrada, za kostumografijo jo je namreč prejela Marina Sremac.
Kot zanimivost, na nacionalnem gledališkem festivalu je tako že tretjič zapored slavila predstava iste režiserke: pred dvema letoma je bila za najboljšo uprizoritev izbrana Zaprta študija. »New constructive ethics«, ki jo je Nina Rajić Kranjac zrežirala v Prešernovem gledališču Kranj, lani pa epska postavitev Angeli v Ameriki, ki jo je pripravila v Slovenskem mladinskem gledališču.
»Izjemna kompleksnost prvin«
»Predstavo Kazimir in Karolina zaznamuje izjemna kompleksnost igralskih, koreografskih in scenskih prvin, kombiniranih z neštetimi natančno sinhroniziranimi detajli, kar tako protagoniste kot občinstvo od prvega prizora posrka v frenetičen vrtinec dogajanja,« je v utemeljitvi svoje izbire festivalske zmagovalke zapisala strokovna žirija, ki je sicer prav vse nagrade podelila soglasno. »Sugestivnost uprizoritve se stopnjuje tudi z občasnim izstopom protagonistov iz odrske iluzije, da bi se že v naslednjem trenutku celoten igralski ansambel spet pognal vanjo in s seboj potegnil tudi občinstvo.«
Pri utemeljitvi nagrade za najboljšo režijo so dodali še, da je uspelo Nini Rajić Kranjac dramsko predlogo »na radikalen način razstaviti in ponovno sestaviti v navidezno kaotičen tempo dogajanja, ki pa kljub izjemni dinamiki in številnim zastranitvam ohranja svojo notranjo koherentnost in nagovarja z določenimi družbenimi vprašanji tako iz historičnih kot aktualnih premis«, pri tem pa »izpostavlja predvsem fenomen manipuliranih in manipulatorjev, ki očitno eksistira kot univerzalen in brezčasen pojav«.
Žirija je sicer v splošnem ugotovila, da so bile v tekmovalni program letošnjega festivala uvrščene predstave zelo raznorodnih vsebinskih, estetskih in uprizoritvenih modusov, številne med njimi pa so »ob subtilno razdelani družbeni kritičnosti manifestirale današnje stanje univerzalne bivanjske travme, stiske in negotovosti«. Med drugim so žiranti opozorili na »domiselne inscenacije del klasične slovenske literature, ki so ob izvirnih režijskih, dramaturških in koreografskih prijemih ter predvsem izjemnih igralskih stvaritvah predstavljale pomemben del festivalskega repertoarja«.
Agmisterij znova opažen
Med nagrajenci velja izpostaviti vsaj še Klemna Kovačiča z njegovim performansom Agmisterij (zadnjič), ki je nastal v koprodukciji z zavodom Bunker. Kovačič je zanj – podobno kot že nedavno na Tednu slovenske drame – prejel nagrado za igro, skupaj z Nikom Žnidaršičem in Mašo Radi Buh je bil deležen tudi Borštnikove nagrade za koreografijo, ob tem pa je Agmisterij, »obračun performerja s samim seboj«, za najboljšo uprizoritev preteklega leta razglasilo tudi Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. »Kovačič v osemurnem solo performansu združuje besedo, buto, sodobni ples, arhetipsko govorico gibanja in precizno upravljanje s časom in prostorom. Njegova igralska kreacija presega konvencionalno razumevanje igre in jo uresničuje kot telesni ritual, duhovno prakso in umetniško disciplino; igralska umetnost se v tej uprizoritvi razširi v celostno avtorsko dejanje,« je med drugim menila žirija.
Preostale igralske nagrade so prejeli Polona Juh za nastop v predstavi Prah, Ivan Peternelj za več vlog v predstavi Kje mi živimo in Darja Reichman za igro v predstavi Boj na požiralniku; v slednji je s svojim igralskim prispevkom prepričala tudi Živa Selan, ki je prejela nagrado za mlado igralko. Borštnikovo nagrado za poseben dosežek pa je žirija »za poglobljen pristop h konceptu in izvedbi predstave« namenila ustvarjalcem predstave Balada o trobenti in oblaku v režiji Žige Hrena ter v produkciji Mini teatra in AGRFT.
