Prihodnjo sredo se bo v Klubu Cankarjevega doma razprla enajsta edicija mednarodnega festivala Literature sveta – Fabula, ki je nastala pod streho založbe Beletrina. Vrhunec enajstdnevnega sporeda bodo, tako kot vselej, literarni večeri s tujimi gosti, festivalski fokus pa bo tokrat usmerjen v Razkrite obraze svobode. Strokovni vodja omenjene založbe Aleš Šteger je prepričan, da letošnji program dokazuje željo v smeri nenehne rasti, čeprav so časi za kulturo vse prej kot prijazni. »Le večletni razpisi omogočajo izvajanje festivalov, kot je Fabula, kjer so gostje pisatelji, ki so terminsko zasedeni tudi več let vnaprej,« še pristavlja. Kljub temu bo skoraj vse festivalske dogodke tudi tokrat mogoče obiskati brezplačno.
Med eminentnimi imeni
Festival, ki bo potekal na različnih prizoriščih po Ljubljani, bo zagnal večer z velikim madžarskim piscem Pétrom Esterhàzyjem, ki je med drugim dobitnik nagrade vilenica. Njegova dela, teh je nanizal že krepko prek 30, so prevedena v 25 različnih jezikov, kar nekaj tudi v slovenščino. Ob tej priložnosti je Beletrina poskrbela za nov prevod (tega je opravil Jože Hradil) avtobiografskega romana Pomožni glagoli srca, kjer je pretanjeno opisan odnos med pripovedovalcem in njegovo materjo.
Juan Goytisolo, španski pisatelj, ki je zaradi javnega nasprotovanja diktatorju Francu kar nekaj časa ustvarjal zunaj svoje domovine, in sicer v Franciji, se bo slovenskemu občinstvu v prvi vrsti predstavil z delom Izgnan od tod in drugod, pri nas pravkar izdanem v prevodu Marjete Prelesnik Drozg. Osrednji lik knjige je pošast iz pariške četrti Le Sentier, ki je glavni junak tudi nekaterih drugih Goytisolovih del, tokrat pa postane žrtev terorističnega napada.
Na obisku bo tudi tunizijsko-francoska avtorica Jacqueline Raoul - Duval. Odslej bo v prevodu Jedrt Maležič mogoče brati njeno veliko uspešnico Kafka, večni zaročenec, ki enega največjih klasikov svetovne literature portretira kot šarmerja, ki pa se nobeni ženski ne preda do konca. Niz literarnih večerov s tujimi eminentnimi imeni se bo sklenil z nemškim literatom Thomasom Brussigom. V slovenščini sta dostopna njegova romana Berlinska orgija in Junaki kot mi.
Ko svoboda pokaže obraz
Programska vodja Fabule Janina Kos opozarja še na številne druge dogodke, predvsem na festivalski zaključek z domačimi pisci Nejcem Gazvodo, Gabrielo Babnik, Vesno Lemaić, Miho Mazzinijem in Alojzom Ihanom. Peterica je na temo Razkriti obrazi svobode, ki je tokrat v festivalskem fokusu, prispevala vsak svojo kratko zgodbo. »Vsakdo izmed avtorjev je bil postavljen pred nalogo napisati zgodbo, v kateri junak prvič izkusi popolno svobodo,« pojasnjuje Janina Kos.
V ritmih omenjene teme bodo na sporedu tudi razni pogovori, kot denimo Meje moje svobode so meje mojega spleta, Svoboda medijev nekoč in danes ali Subkulture – pot do svobode ali omejevanje?, etiopski pisatelj in novinar Girmo T. Fantaye, ki mu Ljubljana trenutno predstavlja zatočišče, pa bo spregovoril o svobodi ustvarjanja v svoji domovini. Svoboda bo v središču tudi ob filmskih projekcijah. Sicer pa ne gre zamuditi še denimo finala Proznih mnogobojev, prireditev za najmlajše ter izmenjave zgodb za darila, ki bo potekala pod naslovom Podarimo si zgodbe.