V kleti Gospodarskega razstavišča nastopa zahodnoberlinska zasedba Einstürzende Neubauten s predskupino O! Kult. Do podzemnega skladišča se je treba pazljivo spustiti po zaledenelem asfaltu. Marsikomu spodrsne, da po zadnji plati kot po toboganu pridrsa pred vhod. Ob redarjih, ki trgajo karte, stoji ob velikih drsnih vratih iz težkega litega železa patrulja vojaške policije, ki bedi na tem, da na koncert ne bi vstopil kakšen vojak – Nemci so v mestu. Iz dvorane odmeva ropot. Betonski zidovi se tresejo pod silo rušilnega zvoka, ki ga na odru ustvarjajo ludisti nihilisti. Po odru mečejo kamenje, cvilijo, z železnimi palicami mlatijo po razpetih kovinskih vzmeteh, kitaro zamenjajo z ročno cirkularko in brusijo iskre naravnost v občinstvo. V tej živi de(kon)strukciji se od neznano kod znajde družina delavca s preplašeno deklico v roki in ženo s spečim dojenčkom na njenem ramenu. Diagonalno prečkajo bojišče in se prebijajo skozi trušč in temno maso namrgodenih pojav. Ljubljana je dve leti pred Wimom Wendersom ugledala Nebo nad Berlinom.
Ta spominski utrinek se je utrgal ob novici, da se je skoraj na istem mestu, v garaži na drugi strani poslovne stolpnice Slovenijalesa, odprl prvi pop-up klub pri nas. Značilnost tovrstnih ad hoc klubov je, da za kratek čas vzniknejo na nepričakovanih prizoriščih, nato pa izginejo. Black Pony Entertainment Group in Futuristični Marketing sta s »kontradiktornim konceptom urejenega underground kluba« Kurzschluss (že spet ti Nemci!) napovedala »glasbeno razstrelitev prestolnice«. Po besedah tiskovne predstavnice jih je k projektu, ki bo v treh tednih nanizal enajst prednovoletnih klubskih zabav, napeljalo trenutno stanje na našem trgu dogodkov, zmaličenem od cenenih programov in brezplačnih vstopnic. Njihov poslovni kredo je, da cena vstopnice (v povprečju 15 evrov na večer) zagotavlja glasbeno kvaliteto, za nivo nočnega žuranja in miselnega odklopa pa med drugim skrbi »okrnjen seznam gostov«. Klubska akcija »kleša garaže in stila, lepote in nevarnosti ter naelektrenega strahospoštovanja« je premišljeno tempirana (samo in zgolj) na veseli december.
Marketinška agencija podjetnih kreativcev in kulturnih industrialcev naslavlja predvsem naveličane obstoječe klubske ponudbe v prestolnici in, kot pravijo, »postavlja nove temelje pop-up entertainmenta pri nas«, ki pa ni nič drugega kot še ena izmed oblik gentrifikacije – priti, pobrati in oditi… ter pustiti zmešnjavo za sabo. Po tem, ko je Black Pony uzurpiral koncertno-festivalsko prizorišče pri nas, je zdaj segel še globlje v klubsko sfero. Kontradikcija tega enkratnega klubskega prizorišča, ki bo zaprlo vrata in izginilo z novim letom, je v tem, da se promovira s kritiko obstoječe glasbeno-klubske ponudbe v Ljubljani. Če velja, da tovrstni pop-up klubi vzniknejo v mestih, ki kaj pomenijo na žurerskem zemljevidu, potem Kurzschluss potrjuje predvsem to, kar v izhodišču kritizira – brez že obstoječega, živega klubskega dogajanja ga ne bi bilo.
