Mestna občina Koper (MOK) si že nekaj let prizadeva, da bi svojemu Gledališču Koper pridobila status nacionalnega gledališča, s čimer bi se pravice in dolžnosti ustanoviteljstva prenesle z občine na državo. Eno od možnosti za spremembo statusa so v koprskem gledališču prepoznali v združitvi s SNG Nova Gorica, ki že ima status nacionalnega gledališča in katerega ustanovitelj je seveda država. Za zdaj neformalni predlog vsebuje tudi zamisel, da bi del združevanja postalo še Slovensko stalno gledališče (SSG) Trst. Direktorica koprskega gledališča Katja Pegan ima po informacijah z občine tudi že zeleno luč tamkajšnjega župana Borisa Popoviča za pripravo ustreznih aktov in pogovore na ministrstvu.
Medtem so na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) naklonjeni predvsem vsebinskemu povezovanju na osi SNG Nova Gorica in Gledališče Koper (denimo s koprodukcijami in gostovanji) ter na podlagi dobrega vsebinskega sodelovanja v prihodnosti tudi morebitnemu formalnemu povezovanju med obema zavodoma. »Če je združevanje smiselno, vsebinsko utemeljeno in razvojno naravnano s stališča izpolnjevanja osnovnega poslanstva javnega zavoda, ministrstvo temu ne nasprotuje, so pa seveda pred vsakim takim konkretnim korakom potrebne temeljite analize in navsezadnje tudi pobuda obeh ustanoviteljev ter strokovne in širše javnosti.«
Formalno povezovanje s SSG v Trstu na ministrstvu ocenjujejo kot nemogoče, saj gre za tujo javnopravno ustanovo.
Razvoj ali finančno olajšanje?
»Močno se strinjam z razmišljanjem kolega Jerneja Lorencija, ki je na Borštnikovem srečanju v Mariboru govoril o skupnih potezah in povezavah naših gledališč, ker ta čas pač zahteva akcijo,« pravi direktorica Gledališča Koper Katja Pegan. »Skupno 'Primorsko gledališče' s svojimi najatraktivnejšimi predstavami za svoje občinstvo že obstaja, in to je tisto, zaradi katerega gledališče sploh je in se razvija.« Skupna gledališka hiša z dvema odroma bi lažje revitalizirala postprodukcijo, pametneje razčlenila program za vse starostne in zahtevnostne skupine, lažje organizirala in racionalizirala delo in se tako z lahkoto posvetila tudi kakšnemu gledališkemu festivalu, ocenjuje Peganova.
Stališče koprske občine je, da je njihovo gledališče upravičeno do statusa nacionalnega gledališča že s kakovostnega in programskega vidika. »Menimo, da za koprsko gledališče velja najmanj tak nivo, kakršnega dosegajo v gledališčih, ki imajo nacionalni status.« V MOK zato načeloma podpirajo združevanje dveh gledališč na Primorskem, in sicer kot nadgradnjo dosedanjega sodelovanja, oblikovanja enotnega primorskega prostora in predvsem zaradi možnosti še boljših programov, repertoarja in kadrovskih resursov. »Navsezadnje pa status nacionalnega gledališča pomeni velik sofinancerski del države,« se zavedajo tudi možnosti finančne razbremenitve, medtem ko se jim vprašanje dejanskega sedeža uprave ne zdi relevantno.
Različni ustanovitelji in interesi
Direktor novogoriškega gledališča Jožko Čuk na naše poizvedovanje odgovarja, da je predlog povezovanja »tema za ustanovitelje, manj za uprave gledališč«. Združitev je po njegovi oceni možna, treba pa je upoštevati štiri vidike oziroma interese, in sicer političnega, umetniškega, ekonomskega in psihosocialnega. »Za združevanje javnih zavodov, ki se razlikujejo po domicilu, pravnem sistemu, programski politiki in še mnogočem, niso dovolj lepe želje in osebna stremljenja, temveč sta potrebna temeljit premislek ter analiza stanja in posledic. Dokler nič takega ni opravljeno, morebitni komentarji na to temo prej vnašajo negotovost v kulturni prostor kot spodbujajo ustvarjalno kvaliteto,« je prepričan.
Četudi obstaja določena verjetnost, da bo primorski SNG nekoč nosil obe imeni, torej imeni Nove Gorice in Kopra, je majhna verjetnost, da bi do združevanja prišlo v doglednem času. Medtem ko bi izrazito pozitivne posledice prineslo predvsem v Koper, bi MIZKŠ s širitvijo statusa nacionalnega javnega zavoda vzelo nase nove finančne obveznosti. Koprsko gledališče je kot občinski javni zavod iz državnega proračuna sofinanciran zgolj v segmentu programskih materialnih stroškov, v primeru združitve pa bi na pleča državnega proračuna padli vsi stroški. Eno od odprtih vprašanj je tudi infrastruktura, saj je ta v primeru Gledališča Koper seveda v lasti trenutnega ustanovitelja.
