Nikoli nisem razmišljal o veliki zgodbi. Navdihnili so me detajli. Začel sem z znanimi slikami. S tisto, ki jo vsi poznamo, ko v Coloradu Springsu ustvarja umetne strele. Ali tisto, ko skozi svoje telo spusti električni tok in mu padajo iskre z las. Čudežno. Sije kot kak svetnik z avreolo. Mnoge slike, ki so se ohranile od njegovih eksperimentov, so zelo filmske. In tudi sam mislim v slikah. Ali tista, ko je kot starec sedel v hotelu v New Yorku in se pogovarjal z duhovi in golobi. Pogovarjal se je denimo z Markom Twainom, ki je bil že dolgo mrtev. Tako kot slikar sem si želel, da to naslikam.
Okoli Tesle je spletenih veliko mitov. Od tega, da je z Venere, da je videl v prihodnost, do tega, da so ga opazili na več krajih ob istem času. A vsemu temu se izognete.Svoje delo sem skušal očistiti vsega tega. Ga očistiti superlativov. Če je bil res največji, najpametnejši in najpomembnejši, zakaj je bil neuspešen pri mnogih podvigih in nasploh v življenju. Pametno je pospraviti te superlative, da lahko vidimo človeka in spoznamo ozadje njegove zgodbe. Odkril sem, da nova mistifikacija Tesle ne bo potrebna, saj je bil dovolj zanimiv tudi kot človek iz mesa in krvi. Želel sem si ustvariti svojo podobo njega, zato se tudi nisem preveč oprl na en sam vir ali na podobo Tesle koga drugega. Recimo znanstvenikov.
V kolikšni meri sami razumete njegova dognanja, odkritja, patente?Inženirji, fiziki, znanstveniki različnih profilov vidijo Teslo zelo drugače, kot ga vidim sam. Jaz sem želel prikazati njegova čustva in njegovo življenje. Seveda pa sem želel opraviti spodobno delo tudi, ko pride do znanosti. Ker nisem znanstvenik, sem moral večkrat brati veliko virov o posameznih eksperimentih in potem to spraviti v besede tako, da zagotovo ni nobene napake. Nisem prepričan, da sploh mnogo ljudi razume, kaj je on počel in kaj je naredil. Sam sem razumel ravno dovolj.
Bolj kot znanstvenika je samega sebe dojemal kot medij. Šlo je za pravo filozofijo.Verjel je, da smo ljudje lutke iz mesa in da v nas ni individualne volje. Po njegovem ima vesoljstvo eno središče, ki se imenuje inteligenca, lahko ga imenujete bog, iz katerega prihaja vse, energija, ideje. Menil je, da naše ideje niso v resnici naše ideje. Naša glava je le postaja za ideje, ki sicer svobodno plavajo okoli, le včasih se ustavijo v naši glavi. Tesla je o tem govoril okoli prve svetovne vojne in s tem posredno odvzemal zločine z vesti ljudi. Zato je bil večkrat neodločen pri patentiranju svojih izumov, saj ni zares verjel, da so njegovi. Energija in ideje so izbrale njegovo glavo, kot ptice izberejo vejo. Meni se je bilo težje sprijazniti s filozofijo, po kateri nimamo svobodne volje, kot dejansko razumeti njegova dognanja s področja tehnike.
Kako to, da je bil kljub svoji uspešnosti v finančnem smislu relativno neuspešen in na koncu življenja tudi obubožan?Tesla je verjel, da mu človeštvo dolguje prebivališče in vzdrževanje. Dejansko je verjel, da ne rabi skrbeti za denar, pač pa mora samo delati, kar zna najbolje. Nikoli ni plačeval svojih hotelov. Ne, niti v časih, ko je imel veliko denarja. Mislil si je, glejte, vse, kar lahko, dajem človeštvu, torej mi lahko človeštvo v zameno vsaj plača sobo.
Karakterno je bil izrazito nečustven, v vsem življenju naj ne bi imel niti enega odnosa z žensko. Kako ste se torej »spopadli« z njegovim čustvenim svetom med portretiranjem?Imamo topel ogenj in imamo hladen ogenj. Topel ogenj bi bila ljubezen do drugega bitja, hladen ogenj pa je globoka, duhovna predanost temu, kar ustvarjaš osredotočeno z vsem svojim bitjem. V tem smislu je bil zelo strasten. Močno čustven, vsekakor, a ne na način kot večina. Samoto pogosto povezujemo z ljudomrzništvom. A on je bil ves posvečen temu, da človeštvu da, kar mu lahko. Raje je imel človeštvo kot konkretnega posameznika ob sebi. Tudi javno je ljubezen do človeštva vedno izražal. Konec koncev je bil sin duhovnika, z retoriko delanja dobrega se je zgodaj srečal. Predvsem pa je imel dušo otroka.
Ga dovolj poznamo, dovolj vemo o njem?Pred prvo svetovno vojno so ga poznali vsi. Bil je Steve Jobs svojega časa. Če bi vprašali navadnega brivca, kdo je, bi vedel. Vsi so vedeli za njegove slavne poskuse z elektriko, o katerih so časopisi na veliko poročali in kjer so nastale spektakularne fotografije. Po letu 1940 je šel pa v pozabo, ostarel je in kariera je nekoliko presahnila, četudi je naprej izumljal. Po letu 1920 je nekako postal lik iz znanstvene fantastike. Znanstveno-fantastični avtorji tistega časa so ga upodabljali skorajda kot čarovnika. Ilustrator njegove biografije je izrisal vse, česar Tesla ni uspel realizirati, in to so bili seveda izjemno nenavadni objekti. V Srbiji pa je prav tako postal narodni simbol šele v zadnjih 15 letih. Prej je bil vsak tretjerazredni politik pomembnejši od njega.
Kako pa Teslo vidijo v njegovi naturalizirani domovini ZDA, ki mu je s svojim kapitalizmom navsezadnje omogočila uspeh?Kultni znanstvenik je med posvečenci. Veliko je k širši prepoznavnosti v zadnjem času pripomogel električni avto tesla kot nekakšen simbol spremembe, ki bi jo radi videli v svetu mladi pametni ljudje. Avto je zaščitni znak zagovornikov uporabe alternativnih virov energije. Spomenik naj bi v kratkem dobil v New Yorku, pa tudi v Pragi in morda v Budimpešti, kjer je prav tako živel. Dve stvari si zelo želim. Želel bi njegov muzej, četudi čisto majhen, na Manhattnu, ker to je bilo njegovo mesto, ki ga je oboževal. Užival je v sprehodih, prisluškoval je energiji mesta, večkrat je rekel, da je njegov laboratorij ulica. Nekako hranil se je z energijo mesta. Potem bi pa rad tudi veliki film o Tesli. Zdaj pa mi omogočite še, prosim, da javno sanjarim – rad bi, da ga upodobi Daniel Day-Lewis. Mimogrede, k meni je oni dan pristopila slovenska režiserka, ki menda dela na scenariju za film.