Slovenski bienale ilustracije (SBI) je najpomembnejša prireditev, posvečena mojstrovinam slovenskih ilustratorjev. Ustanovljena je bila leta 1993 z namenom plodnega soočanja najnovejših dosežkov s tega likovnega področja in potrditve knjižne ilustracije v galerijskem kontekstu. »Vedno se trudim, da bi ustvarila nekaj, kar bi bralcu popestrilo dan. In to mi očitno kar uspeva, saj mi mnogi povedo, da se še vedno radi spominjajo mojih slikanic, ki so jih prebirali in gledali v mladosti,« je za Dnevnik povedala Kamila Volčanšek ob sinočnjem prejemu nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo. »Mislim, da sem v življenju kar dosti in dobro delala. Veseli me, da so to opazili tudi drugi in zato sem jim hvaležna.«

Sugestivne celostne umetnine

Volčanškova se je zadnja leta posvetila slikarstvu, saj je imela cel kup idej, ki niso bile primerne za otroške knjige pa tudi za majhen format ne. »So pa tudi te moje slike in grafike take, da obiskovalci mojih razstav odhajajo dobre volje in optimistično razpoloženi,« je dejala nagrajenka, ki deluje kot samostojna ustvarjalka na področju kulture. »Včasih so nas imenovali svobodni umetniki. To se pravi, da domnevno delaš, kadar hočeš, ker pa nisi v službi, moraš delati nonstop,« je svoj delovnik opisala Volčanškova.

Njene ilustracije so celostne umetnine, kjer usklajeno sobivajo linije, barve, pripovedni, dekorativni in oblikovalski elementi, je v utemeljitev zapisal predsednik žirije letošnjega bienala Brane Kovič. Pristop Volčanškove je označil za bolj temeljitega od prevladujoče interakcije med besedilom in podobo, kot intelektualno in emocionalno širšega, vseskozi pa avtorsko izvirnega in izrazno sugestivnega. Njena dela – ilustrirala je več kot 30 knjig za otroke – bodo do 16. decembra na ogled v Mali galeriji Cankarjevega doma.

Podelili nagrade in priznanja

Žirija je podelila še več drugih nagrad. Nagrado Hinka Smrekarja je prejel Peter Škerl za ilustracije v knjigi Barbare Simoniti z naslovom Močvirniki (Mladinska knjiga, 2012). Po oceni žirije njegovo risbo odlikujejo natančno izrisani detajli in domiselne kompozicijske rešitve. Posebno presežno vrednost avtorjevim ilustracijam dodaja nekonvencionalen kolorit, ki ne povzema le atmosfere literarne predloge, temveč tudi prevladujoče značilnosti sodobnosti.

Plaketo Hinka Smrekarja sta prejela Damijan Stepančič in Petra Preželj. Stepančič si jo je prislužil za ilustracije knjige Petra Svetine Čarobni prstan (Vodnikova založba, 2012), saj uglaša upodobitve figur v hudomušnem, včasih že karikaturnem registru, v ospredje postavljeni prizor pa posrečeno dopolnjuje z dogajanjem v ozadju. Prežljeva je bila nagrajena za samostojni ilustraciji z naslovom Sanjski prijatelji (2012), ki s fantazijsko postavitvijo in nadrealističnim pridihom priča o prepričljivi avtorski invenciji z duhovitimi prebliski, je zapisala žirija, ki so jo poleg Koviča sestavljali Maja Gspan Vičič, Lucijan Bratuš, Silvester Plotajs Sicoe in Nina Pirnat - Spahič. S priznanjem Hinka Smrekarja sta bila nagrajena Maja Kastelic in Vladimir Leben. Kasteličeva je dobila priznanje za cikel ilustracij Deček in hiša (2012). Po oceni žirije njeno delo temelji na natančni risbi, ki z odstopanjem od linearne perspektive pritegne pozornost in v sožitju z barvo dosega prepričljiv prostorski učinek. Leben je dobil priznanje za poljudnoznanstvene ilustracije v knjigi Renata Vidriha, Mihe Jerška in Matije Križnarja Evolucija Zemlje in geološke značilnosti Slovenije (Prirodoslovni muzej, 2009). To so elegantne risbe s prefinjenim občutkom za barvna razmerja in sugestivno predstavitev neliterarnih vsebin, ki na nevsiljiv način povzamejo bistvo obravnavane teme.

Poklon Mariji Luciji Stupici

Žirija je podelila še posebni pohvali. Kot mlada ustvarjalka jo je prejela Ana Baraga za ilustracije v avtorski knjigi z naslovom Besedarije besedne bedarije, ki jo je tudi samozaložila v digitalnem tisku leta 2010. Za zamisel in izpeljavo projekta je bila posebej pohvaljena skupina in društvo Kaverljag, in sicer za knjigo Žuželke od blizu biologa dr. Ala Vrezca, ki je izdelana v reliefnem tisku za slepe in slabovidne.

Jubilejni bienale pa s pregledno razstavo obeležuje desetletnico smrti vrhunske slovenske ilustratorke Marije Lucije Stupice (1950–2002), ki je nagrado Hinka Smrekarja prejela kar dvakrat (leta 1993 in 1997). Po besedah umetnostne zgodovinarke Judite Krivec Dragan je avtorica z ilustracijami edinstveno ujela svoj čas, prostor, sodobnike, predvsem pa sebe. Stupica je bila po besedah Krivec-Draganove prava pravljičarka, tako zelo zaljubljena v domišljijski svet, da ji je v slehernem detajlu uspelo najti motiv, s katerim je napletla pripoved epskih razsežnosti. V njej ni manjkalo niti strašljive baladnosti niti posebnega, včasih osupljivo jedkega humorja. Navdih za formalno podobo svojega sveta je ilustratorka običajno črpala iz prve polovice 19. stoletja.ut