Letošnji, že 28. Mednarodni literarni festival Vilenica prinaša kar nekaj novosti. Poleg tega, da je dobil novo vršilko dolžnosti programske vodje, Majo Kavzar Hudej, je večji del dogajanja s Krasa preselil na različne lokacije v Kopru. Razlog tiči v dejstvu, da so namestitvene zmogljivosti hotelskega kompleksa Lipica z zaprtjem enega od tam delujočih hotelov postale premajhne za potrebe festivala. Tako se bo tudi prvi festivalski potisk zgodil v Kopru, in sicer v tamkajšnjem Pokrajinskem muzeju. Določeni dogodki pa vseeno ostajajo nastanjeni v kraški regiji, med njimi seveda sklepna prireditev v jami Vilenica, kjer bo poljski avtorici Olgi Tokarczuk tudi podeljena osrednja vileniška nagrada (podeljuje jo žirija, ki ji predseduje Andrej Blatnik), ali Literarna matineja na gradu Štanjel, krstno pa se bo festival premaknil še na dve novi lokaciji, in sicer v Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači ter na Devinski grad.
Prva častna gosta
Festival Vilenica že tradicionalno postavi v ospredje enega izmed domačih avtorjev in tokrat bo največ pozornosti namenil koroškemu piscu Florjanu Lipušu. Ameriška založba Dalkey Archive Press je nedavno izdala prevod njegovega romana Zmote dijaka Tjaža. Prvič pa bo Vilenica imela tudi dva častna gosta, in sicer novopečenega stoletnika Borisa Pahorja ter Ludwiga Hartingerja, avstrijskega prevajalca, pesnika, esejista, publicista, založnika, urednika, predvsem pa posrednika med slovensko književnostjo in nemško govorečimi bralci.
Medtem pa festival že nekaj zadnjih let predstavlja književnost držav, ki jim na področju literature sicer ne posvečamo kaj dosti pozornosti. Tokrat se bomo ozirali k Švici. Ob tej priložnosti bo Slovenijo obiskalo pet tamkajšnjih priznanih avtorjev, izšla pa je tudi Antologija sodobne švicarske književnosti Gluscht, ki zaobjema švicarsko književnost v štirih različnih jezikih: nemškem, francoskem, italijanskem in retoromanskem. Urednica antologije Vesna Kondrič Horvat je prepričana, da doslej še nismo dobili celovite predstavitve švicarske književnosti ravno zato, ker je ta tako izredno razdrobljena, saj poleg tega, da nastaja v štirih različnih jezikih, premore še peto skupino, književnost priseljencev.
Ob literaturi v slikah
Okrogla miza Srednjeevropske pobude, na kateri bodo razpravljali romunsko-francoska avtorica Rodica Draghincescu, avstrijska pisateljica ukrajinskega rodu Tanja Maljarčuk ter Hrvat Milan Rakovac, bo sledila osrednji festivalski temi »navdih meja«. »Naslov prinaša številne iztočnice v času, ko se meje, takšne in drugačne, nenehno prestopajo,« razmišlja povezovalka omizja, odgovorna urednica Primorskih novic Vesna Humar.
11. Mednarodni komparativistični kolokvij bo tokrat iskal presečišče med literaturo in gibljivimi slikami. Domači in tuji gostje, ki bodo teorijo združevali s samim umetniškim ustvarjanjem, bodo večino časa posvetili vprašanju, v kakšnih oblikah vse se literatura lahko digitalizira.
Nagrajena aktualnost
Znan pa je že tudi prejemnik pisateljske štipendije Srednjeevropske pobude, »težke« 5000 evrov. Žirija, ki ji je predsedovala Patrizia Vascotto, je to podelila ukrajinskemu piscu Artemu Čapaju. Delo Potovanje z Mayamoto je žirijo prepričalo predvsem zaradi aktualne, družbeno angažirane teme: osvetlitve problema ekonomske emigracije v zahodni Ukrajini.
Medtem se bo 17 avtorjev iz srednje Evrope, med njimi tudi pet domačih, potegovalo za še eno festivalsko nagrado, kristal Vilenice. Poleg teh bo na festivalu svoja dela prebiralo še pet piscev, ki ne sodijo v omenjeno regijo. Zamuditi ne gre niti Predvečerov Vilenice, ki bodo dan pred uradnim odprtjem potekali v sedmih različnih krajih.
