V zavodu Za dobro branje so skupaj s številnimi partnerji zasnovali nov literarni festival, posvečen kriminalkam: prvi Krimifest bo tako med 6. in 9. novembrom na prizoriščih, kot sta Vodnikova domačija in Inštitut za kriminologijo, povezal ljubitelje kriminalnih romanov, znane slovenske ustvarjalke ter ustvarjalce tega žanra, pa tudi različne izvedence s področij kriminalistike in forenzike. »Želeli smo oblikovati prireditev, ki bi presegla literarne okvire in bi združila bralce, avtorje in avtorice ter strokovnjake v neke vrste skupnost,« pojasnjuje programska vodja in pobudnica festivala Maša Jelušič, sicer tudi soustanoviteljica zavoda Za dobro branje – tega je osnovala v začetku tega leta skupaj z urednikom in pisateljem Andrejem Blatnikom ter pisateljico Karmen Petric.
Priljubljene, a spregledane
Kot dodaja, so kriminalke tako po svetu kot pri nas najbolj priljubljene knjige poleg ljubezenskih romanov, vendar pa jih še vedno spremlja predsodek, da gre za lahko in nezahtevno branje. »Ravno to hočemo s festivalom spremeniti in pokazati na dobre plati tega žanra, ki ima lahko navsezadnje tudi določeno umetniško vrednost,« pristavlja Maša Jelušič, ki sicer v knjigarni Konzorcij že dlje časa vodi Krimiklub, kjer prebirajo prvence različnih avtorjev kriminalk. »Obenem smo želeli v ospredje postaviti živahno slovensko sceno kriminalnega žanra, saj je zgolj v minulih dveh letih izšlo več kot 50 romanov te vrste, ki so pritegnili širok krog občinstva.«
Povabilu na festival so se odzvala vsa najbolj uveljavljena imena tega literarnega žanra pri nas, kot so Tadej Golob, Avgust Demšar, Irena Svetek ali Mojca Širok; gostujoči pisatelji in pisateljice bodo med drugim spregovorili o svojem ustvarjalnem procesu, o izbiri prizorišč, motivov ter oblikovanju zapletov in drugih temah, povezanih z njihovim delom. Ta del programa pa bodo dopolnile še različne strokovne vsebine, pri katerih sodelujejo tudi Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Društvo kriminalistov Slovenije in Nacionalni forenzični laboratorij – na njih bodo razkrili, kako je v resnici videti preiskovanje zločina, kaj je značilno za umore v Sloveniji ter še marsikaj drugega. »Številnih bralcev kriminalk namreč ne zanima le zgodba, temveč tudi resnično ozadje zločinov,« ob tem pove programska vodja. Festival bo 29. oktobra v Slovenski kinoteki, še eni od partneric festivala, uvedlo predvajanje filma Minuta za umor (1962) režiserja Janeta Kavčiča, domnevno sploh prve slovenske filmske kriminalke.
Produkcijo festivala je prevzel zavod Divja misel, ki upravlja z Vodnikovo domačijo, kjer se bo med 7. in 9. novembrom zvrstila glavnina festivalskih dogodkov, od različnih predavanj ter pogovorov z avtorji in teoretiki do krimi-kviza in zaključne zabave. »K organizaciji festivala smo pristopili, ker se kriminalke veliko bere in kupuje, manj pa se jih kritično misli in vrednoti,« pravi Tina Popovič, vodja zavoda Divja misel. »Verjamemo, da bo Krimifest ustrezno in tudi večplastno osvetlil ta žanr, mi pa želimo pri tem pomagati po najboljših močeh.« V času festivala bodo tako v njihovi knjigarni ponujali bogat izbor kriminalk, pripravili pa bodo tudi knjigobežnico, torej neke vrste »menjalnico« kriminalnih romanov, ki jih lahko bralci po mili volji prinesejo ali odnesejo.
Dve novi žanrski nagradi
»Ko mi je Maša pred nekaj več kakor letom dni predstavila zamisel o festivalu kriminalk, sem bil sprva malce zadržan, saj nisem bil prepričan, ali zares potrebujemo še en književni festival in še eno literarno nagrado,« priznava Andrej Blatnik. »Toda takoj zatem sem pomislil, da se pri nas najbolj pomanjkljivo vrednoti tisto, kar se najbolj bere, torej žanrsko literaturo, obenem pa se namesto o njeni kakovosti pogovarjamo predvsem o prodajnih številkah. Takrat sem se za predlog kaj hitro ogrel, kajti takšen festival je izvrstna priložnost, da se ta del književne produkcije premisli tudi skozi oči literarne stroke.«
K tovrstnemu strokovnemu ovrednotenju naj bi prispevali tudi dve nagradi, ki ju bodo podelili ob zaključku festivala. Prva je nagrada za najboljšo kratko kriminalno zgodbo – na natečaj, ki sta ga pred časom razpisala zavoda Za dobro branje in Divja misel, je prispelo 73 zgodb, žirija, ki so jo sestavljali Andrej Blatnik, Maša Jelušič in Irena Štaudohar, pa je za zmagovalko izbrala zgodbo z naslovom 37, ki jo je napisal Kamilo Lorenci. »Pri odločanju smo upoštevali domiselnost zapleta ter razpleta, literarno veščino in umeščenost v slovensko okolje,« je pojasnil Blatnik. Zmagovalna zgodba bo objavljena 8. novembra v Sobotni prilogi Dela, za objavo pa so poleg nje priporočili še štiri besedila.
Še pomembnejša pa bo nagrada za najboljši izvirni slovenski kriminalni roman, izdan v preteklih dveh letih. Strokovna žirija, ki jo sestavljajo Ana Geršak (predsednica), Simon Popek, Veronika Šoster, Marcel Štefančič jr. in Damjan Zorc, je temeljito prebrala več kot 50 slovenskih kriminalk, ki so izšle v letih 2023 in 2024, ter včeraj razglasila pet romanov, ki jih je uvrstila v ožji izbor. Za nagrado pila (ki so jo v obliki okrvavljene srebrne pile, vložene v knjigo, zasnovali v umetniškem ateljeju Skušek) so nominirali knjige Estonia Avgusta Demšarja, Oj, Triglav, moj dom Tadeja Goloba, Kristalna smrt Marije Jakopin, Črni princ Irene Svetek in Praznina Mojce Širok – katera od njih jo bo dobila, pa bo znano v nedeljo, 9. novembra.
