Umetnica se tako v svojih teoretskih tekstih kot s praktičnim delom v polju likovne umetnosti ukvarja z načini reprezentacije, ki postavljajo sistem zunaj patriarhalnega heteroseksualnega družbenega reda. Na povabilo Zvonke T. Simčič, ki se je v začetku letošnjega leta predstavila z razstavo Tiha moč: sledi v Kulturnem centru Tobačna 001 v Ljubljani, je Alenka Spacal v galerijskem prostoru in v katalogu k razstavi predstavila daljši tekst o umetni oploditvi v državi, kjer tovrstna pravica samskim ženskam ni omogočena. Besedilo predstavlja analizo dela umetnice Simčič, ki je od osebnega segla na politično raven in opozorila na širšo družbeno problematiko, ki se nanaša na neenake pravice žensk do oploditve z biomedicinsko pomočjo. Alenka Spacal odločitev za umetno oploditev označuje kot pogumno in drzno dejanje suverene posameznice, ki s takšno gesto hkrati zavrača žensko podrejanje moški hegemoniji pri reprodukciji, hkrati pa opozarja na zavračanje pravic vseh otrok, ki so člani neheteronormativnih oblik družin.
Razmišljanje o družbenih identitetah kot maškaradah ter razmišljanja o prihodnjih rodovih, ki bodo morebiti bolje razumeli, da je vsaka identiteta lastni konstrukt, ki ga je možno ozavestiti, je Alenko Spacal pripeljalo do ustvarjanja avtorske slikanice Mavrična maškarada, ki je letos junija izšla pri Založbi ŠKUC v Zbirki Lambda. Posamezne liste iz slikanice je umetnica pred tem razstavila že na Bienalu otroške ilustracije v Ljubljani. Mavrična maškarada je sodobna pravljica, v kateri umetnica ob igrivi metaforiki preoblačenja gozdnih živali v različne spole, od takšnih, ki jih že poznamo, do takšnih, za katere se še odpirajo možnosti in domišljija, spodbuja k premisleku o mnoštvu spolov in načinov uprizarjanja samih sebe, ki niso predmet stigmatizacije ali samoumevnosti, kot smo tega vajeni iz večine heteronormativnih pravljic, temveč se odvijajo na igrive, šaljive in zabavne načine. Umetnica je naslikala slikanico predvsem z namenom, da bi bila otrokom v oporo pri doživljanju lastnega spola.
