Slikarka upodablja tudi portrete ljudi, ki imajo izrazito izčrpane, utrujene in naravnost nespečniške poglede, kot bi želela upodobiti povprečne potrošnice in potrošnike, izmučene od neprestanega dela, kreditov in neonskih luči v nakupovalnih centrih. Naseljujejo izčiščene in izpraznjene prostore, okrašene zgolj z atributi navideznih vrednot. V nasprotju s tem so njene številne upodobitve igrač in likov iz risanih filmov, kot so Miss Piggy, Gargamel ali Miki Miška, ter ilustriranih logotipov blagovnih znamk povsem brezizrazne; na prvi pogled skoraj prikupne, a ob pozornejšem pogledu v podrobnostih prepoznamo ravno nasprotno. Ne slika namreč pričakovanih ljubkih podob, čeprav kolorit temu ustreza, temveč zlovešče, groteskne in boleče podobe. Z živopisnimi barvami upodablja navidezno otroško igrivost in veselje do življenja, ki pa ni radoživo, temveč povsem generično in neustvarjalno, kot neštetokrat videne plastične igrače potrošniških maskot iz Disneylanda, ki nagovarjajo otroke/potrošnike.
Pomenljiva so tudi okolja in ozadja, v katera umešča naslikane figure. Miss Piggy se na primer pojavi v prepoznavnem ozadju s temnimi drevesi iz Botticellijeve Pomladi, s čimer ponazarja, da je del »visoke« umetnosti postal v kontekstu popularne vizualne kulture izenačen in enako banalen kot serijske tapete z vzorci srčkov ali rožic, ki se pojavljajo v nekaterih drugih slikah. Včasih liki naseljujejo povsem prazne prostore, v zgodnejših delih pa jih je Barbara Jurkovšek slikala v domišljijskih prasvetovih iz obdobja karbona, da bi s tem podvomila o dojemanju časa, ki je omejeno s človeško civilizacijo in človekovim življenjem. Slikarka z izrazito neobremenjenim osebnim slogom prikazuje postčloveški pogled na svet.
Lutke in igrače upodablja predvsem zato, da bi pokazala, da smo ljudje, ki se ne zavedamo svoje vpetosti v potrošniške tokove, kot lutke. Ob razmišljanju o živalih kot objektih človekove manipulacije je v zadnjih letih prišla do upodabljanja najbolj morbidnih oblik, kot so nagačene živali, živalska trupelca, shranjena v formaldehidu, in stenske trofeje. Poleg slikarstva se je začela ukvarjati tudi s stensko keramiko. Z objekti iz pobarvane žgane gline in stekla prikazuje izmišljene bele in rožnate živali, ki spominjajo na dvoživko aksolotl, endemitsko vrsto, ki jo najbolj razširjeno uporabljajo za eksperimente v laboratorijih, da bi zaradi njenih regenerativnih lastnosti odkrili eliksir večnega življenja za ljudi.
Trenutno so dela Barbare Jurkovšek na ogled na skupinski razstavi Hildegard projekt: Haute Sculpture v Galeriji Vžigalica v Ljubljani. Čeprav največkrat dela kot samostojna umetnica, njena dela pogosto stopajo v dialog z drugimi avtorji in avtoricami, med drugim tudi pri lanskoletni postavitvi v Galeriji Equrna, kjer so jo postavili ob bok slikarki Beti Bricelj.
