V ponedeljek, 8. septembra, bo v Ljubljano prispelo 55 ljudi, ki v svojih mestih skrbijo, da knjiga ni le predmet na polici, ampak javna dobrina: kuratorji in direktorji festivalov, programov in prostorov, producenti, knjižničarji, mestni strategi. Prihajajo iz Reykjavika, Melbourna, Granade, Milana, Iowe Cityja, Džakarte, Okajame in še od drugod – na letno srečanje mreže Unescovih mest literature. V petih dneh bodo spoznavali literarno Ljubljano: od festivalov do NUK in mreže mestnih knjižnic in Vodnikove domačije, kjer se ideje o branju že leta prelivajo v javni prostor, teden pa se bo sklenil na Bledu s predstavitvijo Slovenskega centra PEN in mednarodnih srečanj PEN na Bledu ter pogovorom o zaščiti ogroženih avtorjev v okviru mreže ICORN (mreža mest zatočišč, med katerimi je tudi Ljubljana).
Kako mesto postane literarno
Unescova mreža kreativnih mest že dve desetletji spodbuja, da mesta svojo identiteto gradijo prek umetnosti: Ljubljana je stalni naziv mesto literature prejela decembra 2015 in letos zaznamuje desetletje članstva. To ni častna značka, ampak obveza. Mestna občina je upravljanje naziva zaupala zavodu Divja misel, ki prek Vodnikove domačije, Knjižnice pod krošnjami in drugih programov literaturo vpleta v vsakdan mesta. Srečanje bo v dobrem delu interno – nastaja skupni koledar projektov, iščejo se mednarodna partnerstva, primerjajo prakse –, a namen je javen: pokazati, kako lahko literatura deluje kot urbana infrastruktura. »Mesta, ki verjamejo v preobrazbeno moč literature, s skupnimi prizadevanji skrbijo, da ostaja temelj dialoga in medsebojnega razumevanja,« poudarja Kjartan Már Ómarsson iz Reykjavika, koordinator mreže. Iz Melbourna ga dopolnjuje David Ryding: letna srečanja so zanj način, da »obnovimo predanost skupnemu svetu besed« – vedno skozi pogled mesta gostitelja.
V Ljubljani bo ta pogled večplasten. V sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS je načrtovano predstavljanje in spoznavanje programov za otroke in mlade, z literarno skupnostjo Ljubljane pa so pripravili tudi sprehod s prevajalci, predstavitve festivalov in delovanja mestnih knjižnic. Posebna pozornost bo namenjena tudi mestnim kulturnim politikam: kako se financiranje preliva v programe z javnim učinkom, mednarodni rezidenčni programi mreže, prevajalske skupnosti, šole in univerze. V goste prihajajo tudi tri predstavnice iz Ukrajine (iz Lviva in Odese), ki bodo z izkušnjo vojne spregovorile o vzdržljivosti literarnega polja, ter predstavnik Iowe Cityja, kjer univerzitetno ustvarjalno pisanje že desetletja oblikuje svetovne avtorje – mednje sta v svojem času vstopila tudi Tomaž Šalamun in Aleš Debeljak.
Ustvarjalno pisanje kot lakmusov papir
Eden redkih dogodkov, namenjenih tudi širši javnosti, bo v sredo, 10. septembra, na filozofski fakulteti. Po pozdravu dekanje ob 15. uri bo med 15.30 in 17.15 razprava o tem, kar Ljubljani (še) manjka: univerzitetni programi ustvarjalnega pisanja. O tem bodo govorili Ana Svetel in Andrej Blatnik (Ljubljana), Robin Hemley (Iowa City, prek spleta), Leena Käosaar (Tartu) in John McAuliffe (Manchester). Vprašanje ni le kurikularno. Gre za to, ali mesto zna vzpostaviti vertikalo – od bralne pismenosti v otroštvu do profesionalne podpore avtoricam, urednikom, prevajalkam, kritikam in producentom. Debata o študiju je zato dober lakmusov papir širšega stanja: imamo živahno »sceno«, imamo tudi strategijo? Znamo odlične posamične prakse povezati v skupni ekosistem?
Srečanje Unescovih mest literature ne prinaša spektakla, ampak delo v ozadju: mreženje, primerjave, dogovore, iskanje dobrih načinov delovanja literarnih skupnosti. Prav v tem je njegova vrednost. Ko se bodo gostje z ljubljanskega gradu ozrli proti Julijskim Alpam in se vrnili domov, bo ključno, kaj ostane tukaj: nove povezave, skupni projekti in – morda – pogumnejši načrti za tisto, čemur rečemo literarna politika mesta. Ljubljana bo tudi z organizacijo srečanja mednarodni skupnosti pokazala, kako se knjiga iz vitrine premakne na ulico, v šolo, na univerzo in – najpomembneje – med ljudi.
