Tokratno selekcijo je, tako kot že lansko leto, opravila teatrologinja Amelia Kraigher, ki je v tekmovalni program uvrstila osem, v spremljevalnega pa pet predstav, torej največje možno število, ki ga dovoljuje statut. »Zdi se mi pomembno dati možnost sodelovanja čim več kakovostnim poudarkom sezone,« je komentirala svojo potezo.
Kraigherjeva si je pred izborom ogledala več kot 60 predstav, čeprav jih je bilo prijavljenih 57, a opozarja, da te številke ne odražajo produkcije, kakršno zastopa profil festivala. Osrednje pravilo Tedna slovenske drame namreč je, da na njem lahko sodelujejo le uprizoritve, nastale po domačih besedilih, medtem ko je opazno število prijavljenih odrskih postavitev nastalo po tujih predlogah.
Groteska in družbena angažiranost
»Kot osrednja kriterija sem upoštevala vrhunskost produkcije ter njihovo umetniško in idejno prepričljivost,« pojasni selektorica, ki ob tem priznava, da so predstave tako tekmovalnega kot spremljevalnega programa kakovostno močne v različnih elementih: nekatere so prodornejše v produkcijskem pogledu, druge v izvedbi, tretje v sporočilnem in idejnem jedru, določene pa v izvirnih režijskih prijemih. Kljub temu pa so jo nekatere med njimi prepričale v celoti.
Čeprav so izbrane predstave idejno, izpovedno ali žanrsko precej raznolike, saj med njimi najdemo projekte od avtobiografskega performansa pa do gledališke instalacije, sta se po opravljenem izboru pokazali dve rdeči niti. Znotraj tekmovalnega dela se kar v polovici uprizoritev rišejo poteze grotesknosti, v obeh programskih delih, intenzivneje v spremljevalnem, pa je v ospredju aktualno družbeno stanje, medtem ko je lanski nabor bolj zaznamovala naša kulturna, družbena in politična zgodovina. Premik fokusa je torej očiten. »V zadnjem letu je naraslo število predstav, ki se tako ali drugače ukvarjajo s trenutnim družbenim, političnim in socialnim stanjem v državi. Sedanja kriza, povzročena s strani neoliberalnega kapitalizma, številni varčevalni ukrepi, ki med drugim brutalno krčijo socialne pravice državljanov, očitno močno odzvanjajo tudi v gledališču,« strne opažanja selektorsko oko, ki primakne še, da družbena negotovost ni vidna le v vsebini, ampak tudi v samih produkcijskih načinih in izvirnih formatih predstav.
Kraigherjeva kljub temu sklene, da na festival uvrščene predstave niso »zamorjene«, ampak jih spravi pod oznako družbeno odgovornega gledališča, ki premore tudi veliko mero humorja in ironije. »Gre za duhovit, luciden teater, ki nam daje misliti in kliče po spremembah.«
V boju tudi Indijci in Tajvanci
Predstave iz tekmovalnega programa se bodo potegovale za Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev na festivalu, o zmagovalcu pa bo odločala strokovna žirija v sestavi dramaturginje Tatjane Ažman, kritičarke in publicistke Tanje Lesničar - Pučko ter hrvaškega kritika in publicista Igorja Ružića. Za nagrado po izboru občinstva pa bodo poleg predstav tekmovalnega dela v konkurenci še uprizoritve spremljevalnega in mednarodnega programa. Slednjega, ki sicer še ni v celoti potrjen, tvorijo predstave iz Japonske, Indije, Tajvana in Švedske, med temi pa jih je kar pet od osmih nastalo po predlogah Evalda Flisarja.
Poleg tega bo podeljena še Grumova nagrada za najboljše slovensko dramsko besedilo, kjer bo zmagovalca izbrala žirija, ki jo sestavljajo dramaturginja Diana Koloini (predsednica), dramaturginja Martina Mrhar, igralka Vesna Pernarčič, režiser Alen Jelen in dramaturg Tomaž Toporišič. Velja izpostaviti, da sta se v letošnji tekmovalni izbor prebila kar dva Grumova nagrajenca, in sicer Vinko Möderndorfer z Vajami za tesnobo v režiji Jake Andreja Vojevca ter Matjaž Zupančič s tekstom Shocking shopping, ki ga je sam postavil tudi na oder.
Dodatni program pa bo poleg delavnice dramskega pisanja, ki se bo posvečala dialogu, postregel še z bralnimi uprizoritvami nominiranih tekstov za Grumovo nagrado, predstavitvijo raznih knjig, AGRFT pa bo pod vodstvom Žanine Mirčevske posebej za to priložnost pripravil kratke drame.