»Ideja o dnevu odprtih vrat v kulturnih ustanovah se je porodila, ker so nas novinarji vsako leto ob kulturnem prazniku spraševali po zbiru dogodkov. Seznama nismo imeli, smo pa začeli razmišljati, da bi posebno težo dali tudi 3. decembru, Prešernovemu rojstnemu dnevu, z namenom, da se kultura čim bolj popularizira, tudi v medijih,« pravi Petra Škofic, vodja kabineta ministra za kulturo ter idejni vodja projekta Ta veseli dan kulture, ki se je rodil leta 2000.
Brezplačne vstopnice so večkrat vzbujale polemike, vendar pa ideja Tega veselega dne kulture za kulturne ustanove v osnovi ni bila obveza, zgolj priporočilo. Pozneje se je izkazalo, da dramska in glasbena gledališča tovrstne promocije ne potrebujejo, saj imajo z abonmaji zanesljiv inkaso, brezplačen vstop v slovenske muzeje in galerije pa je postal bolj dobrodošel – vsaj takrat se obiskovalci tam kar drenjajo.
»Bolj kot povečan obisk ob dnevu odprtih vrat nas veseli, da takrat v muzeju vidimo ljudi, ki bi jih lahko umestili v skupino 'neobiskovalci muzejev',« pravi Urša Karer iz Mestnega muzeja Ljubljana. Lavra Černigoj Blažko z ministrstva za kulturo pa dodaja, da je tudi zato letni delež brezplačnih vstopnic v muzejih tako visok: »Muzeji želijo vzbuditi zanimanje obiskovalcev za kulturno dediščino in jih motivirati za rednejše obiske.« Zato so začeli zastonj odpirati vrata tudi ob drugih dnevih v letu: poleg 3. decembra še 8. februarja na kulturni praznik, 18. maja ob mednarodnem dnevu muzejev, 15. junija na Poletno muzejsko noč ter še enkrat na mesec, praviloma prvo nedeljo v mesecu. V tujini so prakse različne, denimo v Angliji in Franciji so nekateri muzeji povsem brezplačni, v Italiji so od letos za otroke in mladostnike ter starostnike vsi muzeji zastonj.
Nekateri bi lahko plačali
Zastonjskost je lahko tudi dvorezen meč. V Bayreuthu na Bavarskem so na najuglednejšem svetovnem opernem festivalu lani ukinili vse zastonjske karte in posebne popuste za sponzorje, medtem ko se je v Sloveniji uveljavila praksa, da ti dobivajo vstopnice zastonj. Direktor Slovenske filharmonijeDamjan Damjanovič recimo pravi, da »se s sponzorji dogovarjamo sproti oziroma v sklopu pogodb, kjer se določi število vstopnic, ki jim pripada«. Tudi Alan Kavčič iz SNG Maribor pravi, da so jih od 4500 gratis vstopnic kar 70 odstotkov razdelili sponzorjem. Te je v gospodarski krizi težko pridobiti, vseeno pa marsikdo meni, naj tisti, ki je bogat, plača vstopnico, medtem ko naj jo brezposelni dobi zastonj.
V Cankarjevem domu poznajo poseben pravilnik o prodaji vstopnic in popustih pri vstopnicah. Lani so za 852 kulturno-umetniških prireditev prodali 198.711 vstopnic, od tega so jih brezplačno izdali 14.184 ali 4,1 odstotka – in približno tako je vsako leto. Statistiko vodijo zelo natančno: največ brezplačnih vstopnic poberejo koproducenti oziroma soorganizatorji prireditev in predstavniki medijev, in sicer 62,2 odstotka. Tudi v SNG Opera in Balet Ljubljana, kjer ne ponujajo ravno brezplačnih predstav, so lani v okviru 170 dogodkov izdali 49.104 vstopnic, od tega so jih 12 odstotkov razdelili zastonj. A kot je poudaril vodja trženja Janez Rozman, zmanjšujejo izdajo gratis vstopnic za poslovne partnerje in jih povečujejo na račun dobrodelnosti. Včasih so imeli dve premieri za povabljene, zdaj pripravijo le še eno.
V SNG Drama Ljubljana zastonj razdelijo nekaj več kot deset odstotkov vstopnic: če so lani izdali skupaj 54.966 vstopnic, je bilo od tega 7698 vstopnic brezplačnih. Pri tem so tudi družbeno odgovorni, saj so pri njih posebej dobrodošli brezdomci, brezposelni, slepi in slabovidni, gluhi, gibalno ovirani in socialno ogroženi; z več kot dvajsetimi društvi imajo tudi posebne dogovore o brezplačnih ogledih. V Mestnem gledališču ljubljanskem so letos za veseli dan kulture organizirali bralno uprizoritev Kralj na Betajnovi in zastonj razdelili 252 vstopnic. Sicer pa so lani našteli 86.096 gledalcev, od tega so izdali 3021 brezplačnih vstopnic, kar predstavlja 3,5-odstotni delež. Podatke smo dobili tudi iz SLG Celje, in sicer za letošnje leto; pravijo, da so od skupaj 17.485 vstopnic zastonj razdelili 1740 vstopnic. Le nekaj kart manj so letos brezplačno razdelili v SNG Nova Gorica.
Vsaka druga je brezplačna
Narodni muzej Slovenije je na lokaciji Prešernova ulica lani naštel 46.002 obiskovalca, na Metelkovi pa 8422 obiskovalcev. Pri tem so brezplačno razdelili 44,8 odstotka vstopnic. V Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova so lani zabeležili 14.864 plačanih vstopnic in 34.579 brezplačnih vstopnic. »Brezplačnih je relativno veliko tudi zato, ker ob vsaki plačani vstopnici ponudimo še brezplačno za ogled stalne razstave,« pojasnjuje muzejska svetovalka Adela Železnik. Tudi v Slovenskem etnografskem muzeju vsako leto izdajo približno enako število plačanih in brezplačnih vstopnic, lani je bilo slednjih denimo 8900 ali 44 odstotkov. Poseben je tudi Muzej za arhitekturo in oblikovanje; pomemben del njegovega programa je usmerjen v mednarodne predstavitve in tam seveda obiskovalce le preštejejo, lani jih je bilo 57.047. Na matični lokaciji pa so izdali 12.769 vstopnic, od tega 7823 brezplačno. Muzej in galerije mesta Ljubljane imajo več dislociranih enot in šest galerij, samo za tako imenovano popularizacijo muzejske dejavnosti pa so lani razdelili 5403 gratis vstopnic.
Višja kustodinja Katarina Hergold Germ iz Koroške galerije likovnih umetnosti ravno tako ugotavlja, da imajo največ obiskovalcev brez vstopnic – lani je bilo takšnih 16.727. V Pokrajinskem muzeju Maribor so leta 2011 izdali 28 odstotkov brezplačnih vstopnic, lani pa je bil muzej del EPK – Maribor 2012 in zato ves čas odprt za javnost: našteli so 26.432 ljudi. Imeli so tudi okoli 16 odstotkov plačljivih dogodkov, za kar so izdali 5311 vstopnic. Tudi Obalne galerije Piran lani niso imele vstopnine za svoje dogodke, so jo pa uvedli aprila letos. Še vedno pa imajo poseben posluh za ranljive socialne skupine, zanje so vrata vedno odprta.