Jeseni se v Lipico znova, tokrat že 29. po vrsti, vrača mednarodni literarni festival Vilenica, ki bo tokrat potekal med 2. in 7. septembrom. Z osrednjo temo Iz jezika v jezik bo festival poskušal narediti »še korak bliže k razumevanju nadnacionalnih literarnih pojavov«, je na včerajšnji prvi predstavitvi letošnje izdaje te tradicionalne prireditve pojasnila programska vodja Vilenice Maja Kavzar Hudej.
»Naša programska shema se pomlajuje in osvežuje z novimi sodelavkami in sodelavci. Vse to je zagotovilo, da se Vilenica in z njo srednja Evropa ne širi, kot je politično običajno, na druge teritorije, ampak se širi v morda važnejšo smer, v globino. Išče nove preplete in namenja pozornost tistemu, česar morda ne opazimo – recimo manjšim jezikom,« je splošno usmeritev festivala opisal predsednik vileniške žirije Andrej Blatnik.
Identiteta različnih domovin
Poleg osrednje teme, v sklopu katere so včeraj v Društvu slovenskih pisateljev predstavili tudi antologijo sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji z naslovom Iz jezika v jezik, bodo na festivalu obdržali vse ustaljene dogodke. Med njimi tudi tematsko okroglo mizo Srednjeevropske pobude, na kateri bodo spregovorili o vprašanjih izbire literarnega jezika, identiteti in statusu pisateljev, ki so razpeti med dve nacionalni in jezikovni domovini ali več.
Na letošnji Vilenici bo sicer po besedah organizatorjev odmevalo več kot 20 jezikov več kot 40 avtorjev iz evropskih in drugih držav. Slovenski avtor v središču bo Marko Sosič, posebno pozornost pa bodo posvetili luksemburški literaturi. Ob tem so izdali tudi antologijo sodobne luksemburške književnosti Hällewull. Predstavitve obeh antologij bodo že maja potekale v Ljubljani in Mariboru, poleg tega pa bodo – kot že nekaj let po vrsti – 21. junija v jami Vilenica na Krasu najmlajšim pesnikom podelili nagrado mlada vilenica, ki je po besedah vodje Irene Mraz letos presegla še meje sosednjih držav, saj so vabilo poslali prav vsem šolam, kjer poučujejo slovenščino.
O presečiščih z glasbo
Vilenica bo tradicionalno gostila tudi mednarodni komparativistični kolokvij, na katerem bodo razpravljali o stičiščih in presečiščih med literaturo in glasbo ter jih skušali osvetliti z interdisciplinarno povezavo muzikološke in komparativistične analize. Tokrat bo kolokvij potekal v Ljubljani.
Seveda bodo po Sloveniji potekali tudi literarni večeri z gostujočimi avtorji, ki predstavljajo stalnico in srce vileniškega programa. Med drugim se bodo predstavili francosko in nemško pišoči pesnik, dramatik in esejist Fiston Mwanza Mujila iz Demokratične republike Kongo, ki živi in ustvarja v Gradcu, Jaroslav Rudiš, ki živi na Češkem in v Nemčiji ter piše v jezikih obeh dežel, ter slovaška prozaistka Ivana Dobrakovova, ki ustvarja v italijanskem Torinu, njena dela pa je navdihnila tudi študentska izkušnja Ljubljane.
Veliki nagrajenec letošnje Vilenice je postal madžarski literat Laszlo Krasznahorkai, ki mu bodo nagrado v vrednosti 10.000 evrov tradicionalno podelili na zaključnem dogodku v kraški jami, ki je festivalu podelila ime. Lani je nagrado prejela poljska pisateljica Olga Tokarczuk. nr, sta
