Knjižnice vesele, založniki skeptični

Nič več zamudnin

Za uporabniško izkušnjo je izredno pomembno, da se projektu kot tretji partner pridružuje tudi mariborski Institut informacijskih znanosti Izum, lastnik spletnega bibliografskega sistema Cobiss, katerega podatki se sinhronizirajo z Biblosom. Uporaba sistema Biblos je za uporabnika seveda brezplačna in ima poleg možnosti izposoje iz naslonjača zunaj delovnega časa knjižnice vsaj še eno prednost: vračanje in morebitno plačevanje zamudnine nista več potrebna, saj se knjiga po dveh tednih izposoje samodejno zaklene.

Biblos je seveda namenjen lastnikom naprav, ki omogočajo branje e-knjig, ob čemer je sistem mogoče testirati tudi na bralnikih, ki jih izposojajo testne knjižnice. Največja uporabniška zagata se skriva v tem, da morajo tisti (predvsem mladi), ki bi si radi izposodili elektronsko čtivo, a v knjižnico še niso včlanjeni, postopek včlanitve opraviti »peš«, da bi lahko kasneje izposojo opravljali na daljavo.

Želijo si enakopravnosti in pomoči

Med založniki in knjižnicami je v preteklih letih vladalo delno konfliktno razmerje zaradi različnih pogledov na nabavno politiko knjižnic. Biblos je projekt, pri katerem so sodelujoči na istem bregu. Za knjižnice je glavna prednost spletne izposoje možnost prilagajanja povpraševanju. Dostop do aktualnega gradiva lahko zagotovijo z nakupom večjega števila licenc, z upadanjem zanimanja pa lahko zmanjšajo ali celo ukinejo vse stroške na gradivu, ki ni več aktualno. »Značilnosti tega medija in pa način njegove uporabe prinašata tudi potrebo po vzpostavitvi novih modelov financiranja nakupa knjižničnega gradiva,« pravi direktorica Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) Jelka Gazvoda, ki s tem meri na namensko povečanje sredstev s strani ministrstva za kulturo ali njihovo prerazporeditev. A pogled na proračun za knjižnično dejavnost ne zbuja optimizma: za leto 2014 je predvidenih sedem odstotkov manj sredstev kot v letu 2013, kar bržkone pomeni tudi manj sredstev za sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva.

V knjižnicah razmišljajo tudi o možnostih racionalizacije dela. Če bi se e-izposoja prijela, bi lahko sčasoma odpadli delovni postopki, kakršen je izločanje in odpisovanje fizičnega gradiva. »MKL letno izloči od 50.000 do 60.000 kosov gradiva, kar pomeni ogromen fizičen napor za naše zaposlene,« pravi Gazvoda. Previdno dodaja, da je podobne obete pred leti prinesel tudi Cobiss, ki pa je nato dejansko pomenil 10-kratno povečanje dela zaradi obsega vnosa podatkov. Vsekakor so knjižničarji glede sistema samozavestni: »Biblos je zasebna iniciativa, a je spodbujena z znanjem, informacijami in idejami javnega sektorja, knjižnic, ki zato želimo biti enakopravni partnerji.«

Kontraproduktivno večanje zastonjske ponudbe knjig

Ali bodo učinki Biblosa na slovenski založniški trg pozitivni, bo pokazal čas, že zdaj pa je jasno, da najbrž ne bo prinesel le želenih implikacij. Del založnikov verjame, da bi morala biti ponudba novih knjig v knjižnicah onemogočena vsaj pol leta po izidu. Večanje obsega zastonjske ponudbe v knjižnicah je v tem smislu kontraproduktiven korak na trgu, ki je tako šibek tudi zato, ker kulturna politika omogoča ponudbo povsem novih knjig v knjižnicah. Večino knjig v Biblosu za zdaj ponuja nosilka projekta Študentska založba, a sodelovanje so potrdile tudi že nekatere druge, med njimi Mladinska knjiga, ZRC SAZU, UMco, Studia Humanitatis, Uradni list, Goga in Kmečki glas.

Vseeno na seznamu pridruženih manjka kar nekaj pomembnih založniških hiš. Denimo Modrijan. »Splošno znano dejstvo je, da med obiskovalci splošnih knjižnic prevladujejo ljubitelji lahkotnih ljubezenskih romančkov ali morda detektivk, če le niso preveč zapletene. Po besedah enega izmed naših poznavalcev knjižnega e-trga po svetu velja podobno tudi za kupce e-knjig oziroma uporabnike bralnikov,« pravi urednica na založbi Bronislava Aubelj. Da se Biblosu ne pridružijo, so se odločili zato, ker tovrstne literature ne izdajajo. O morebitni ponudbi knjig slovenskih avtorjev v e-prodaji pa se bodo odločali šele potem, ko bodo znani rezultati testiranja in bo mogoče predvideti, da je lahko prodaja e-knjig vsaj minimalno donosna. »Od slovenskega spletnega knjigotrškega sistema si v razmerah, ko ameriškega romana s Pulitzerjevo nagrado v odličnem prevodu ni mogoče prodati v več kot 150 izvodih, žal ne moremo veliko obetati,« je skeptična urednica.

V čakanju na podrobnosti

Založniki z vstopom v sistem Biblos ne bodo imeli vstopnih stroškov ali stroškov članarine, vendar bo Študentska založba na gradivo, ki ga bodo prodajali v sistemu, vzela 25-odstotno maržo. »To je najnižja marža, ki obstaja v e-svetu v tujini,« pravi Renata Zamida z založbe. »Vsi začnejo pri 30 odstotkih, torej je naša marža prijazna, sploh če vemo, koliko recimo založniku vzame knjigarniška mreža za fizične knjige.« Maržo, ki jo bodo šele določili, bodo na založbi vzeli tudi od vsake prodane licence knjižnici.

Direktor založbe UMco Samo Rugelj pravi, da je odločitev, katere knjige bodo ponudili v Biblosu kot knjižnici ali zgolj knjigarni, odvisna od detajlno izdelanega poslovnega modela projekta. »Na tej podlagi bomo lahko ocenili, kolikšne prihodke lahko pričakujemo iz tega naslova in kako bo tržna postavitev projekta vplivala na trenutno založniško in splošno knjižno situacijo pri nas.« Vodja oddelka za raziskave in razvoj Mladinske knjige Miha Kovač pravi podobno – Biblosu so se pridružili v testni fazi, o nadaljnjem sodelovanju pa se bodo odločali, ko bo jasen poslovni model in ko bo vidno, kako platforma zares deluje. »Od slovenskega knjigotrškega sistema si trenutno ne obetamo ničesar, ker ni jasno, v katero smer bo šel razvoj v naslednjih letih. Ena od možnih napovedi prihodnosti pa je vsekakor tudi to, da bo podobno platformo, kot je Biblos, imel čez dve leti vsak večji slovenski založnik, če se bo trend padanja cen tovrstne tehnologije še nadaljeval.«

To bi seveda pomenilo, da se tekma za tržno prevlado pri prodaji e-knjig šele začenja, če se je za trenutek zdelo, da je z Biblosom zaključena.