Duša je pred četrt stoletja začel urednikovati pri Cankarjevi založbi. Kot piše v utemeljitvi Schwentnerjeve nagrade za pomemben prispevek k slovenskemu založništvu in knjigotrštvu, je Duša legendarni predstavnik izumirajoče vrste urednikov, ki ne izbirajo knjig, temveč kreirajo program. Nagrajenec se je na podelitvi posebej zahvalil Jaši Zlobcu, ki ga je pripeljal do Cankarjeve založbe in nagrado posvetil prav prihodnosti založbe, ki bo prihodnje leto praznovala 70-letnico.
Na vprašanje STA, kaj bi svetoval svojim naslednikom, je Duša dejal, da današnji čas sam po sebi zahteva drobljenje in multiplikacijo na vseh področjih: "Informacij je ogromno in konec koncev je tudi knjiga del informacijskega sistema. Mislim, da je ena bistvenih nalog založništva, da se temu prilagaja. Gremo skozi privatizacije, gremo skozi menjave lastništev, gremo skozi tehnološke spremembe, iz papirja na druge medije. Za urednikovanje in neko pametno oblikovanje vsebin, je sedaj zares naporen čas, po drugi strani pa je to čas velikih priložnosti."
Osrednji govorec akademije je bil akademik in pesnik Ciril Zlobec, ki je hkrati tudi častni gost 30. slovenskega knjižnega sejma. Namesto slavnostnega govora je vsem "zaslužnim za preživetje slovenske knjige" namenil "pesniški monolog". Med drugim se je vprašal, kaj lahko bolj vpliva na človeka kot knjiga: "Knjiga posreduje največje domete nacionalnega in individualnega duha časa in prostora." Dodal je, da se je prav knjiga "prisiljena ukvarjat s človekom, ki je odrinjen na obrobje življenja in javnega interesa".
Ob tem je razmišljal tudi o idejah, da bi se kultura osamosvojila od "davkoplačevalskih jasli" in se podala na svobodni trg: "Sem eden tistih, ki bi vse dali za svobodo. Kot mlad fant sem se celo fizično boril zanjo. Toda tokrat se je prvič v človeški zgodovini zgodilo, da je svoboda izrabljena na najbolj perfiden način." Zbrane je vprašal ali se ne čutijo tudi sami ujete v te slavospeve svobodi - svobodni trg, svobodna konkurenca, svobodno prehajanje delovne sile, kapitala, in podobno. Spomnil je, da vse več ljudi protestira proti takšni svobodi, s srdom in sovraštvom.
Na akademiji so letos prvič podelili tudi Schwentnerjevo priznanje, ki ga je prejelo Kulturno društvo Slovenska kulturna akcija iz Buenos Airesa. Priznanje je v imenu društva prevzel akademik in pisatelj Zorko Simčič, ki je poudaril, da je Slovenska kulturna akcija, ki deluje že 60 let in je izdala 180 del, za imigrante v Argentini zelo pomembna, da ostajajo v stiku s slovensko literaturo.
Posebno priznanje za izjemen prispevek k razvoju knjižnega sejma je prejel Martin Žnideršič, ki je bil eden od ustanoviteljev Slovenskega knjižnega sejma. Ob prejemu priznanja je Žnideršič dejal, da je zelo počaščen, še bolj zato, ker je ideja o sejmu, ki se je rodila v neki frankfurtski restavraciji, prerasla v največjo slovensko kulturno prireditev.