Barbara Korun v svoji osmi pesniški zbirki Vnazaj spregovori o bolečini ob smrti svoje mame in se v pesmih pokloni njenemu spominu. Zbirka je nekakšen obred žalovanja in hkrati tudi soočenje z lastno minljivostjo, kot je strokovna žirija zapisala v utemeljitvi njene nominacije. »Ta osrednji motiv pa se prepleta še z eno smrtjo, ki smo jo v minulem letu in pol kolektivno doživljali – smrtjo vere v človečnost ob genocidu v Gazi in drugih vojnah po svetu, ki jih mednarodna skupnost le nemo opazuje,« je med drugim prepričana žirija Cankarjeve nagrade, ki je pesnico soglasno izbrala za letošnjo zmagovalko. Barbara Korun je ob razglasitvi na oder stopila ganjena in povedala, da so jo našli popolnoma nepripravljeno. V družbi eminentnih sonominirancev očitno ni mislila na zmago, je priznala. »Ta nagrada mi res veliko pomeni, še zlasti ker nosi to čudovito Cankarjevo ime. Cankarja občudujem zaradi njegove raznovrstnosti, predvsem pa človečnosti in kritičnosti. Znal je biti duhovit, pronicljiv in pa seveda tudi melanholičen. Upam, da bom tudi jaz še kaj prispevala v zakladnico slovenske literature. Hvala vam za zaupanje,« je v zahvalnem govoru strnila svoje občutke.
Cankarjeva nagrada vsebuje priznanje z utemeljitvijo in denarni del v znesku 8000 evrov. Kot poklon Cankarju in sodobni slovenski književnosti jo podeljujejo Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU ob sodelovanju z Občino Vrhnika. Med nominiranimi so bili letos še Nataša Kramberger z esejistično zbirko Po vsej sili živ, Milan Dekleva z romanom Lističi, Feri Lainšček z romanom Kurja fizika in Muanis Sinanović z esejistično zbirko Vse luči.
Moč za življenje
Barbara Korun je večkrat nagrajena pesnica in esejistka. Od leta 2013 organizira redna mesečna branja novih pesniških zbirk slovenskih pesnic (Pesnice o pesnicah), za kar je leta 2020 prejela nagrado mira Slovenskega centra PEN. Vnazaj je njena osma pesniška zbirka. Izšla je lani pri založbi Pivka. V njej avtorica tke svojo pesniško nit okoli bolečine ob izgubi matere in razmišlja o umiranju ter smrti. Svoja občutja z zavedanjem lastne minljivosti med drugim naveže na usodo ljudi, otrok in družin, ki so se znašle v vojnah v Ukrajini in Gazi. V pogovoru s predsednico slovenskega centra PEN Tanjo Tuma je letošnja Cankarjeva nagrajenka takole odstrla drobec v tematiko svoje pesniške zbirke: »To je res težka tema s težkimi občutji. Prevladujoče občutje ob tem je bila nemoč. Smrti ni mogoče ustaviti, odvrniti, od nje zbežati ali ozdraveti, ko pa se je začela še vojna, najprej v Ukrajini in kasneje kruta morija v Gazi, je bila ta moč še postoterjena, temu pa se je pridružil še občutek krivde, sokrivde.«
Da so v okviru Cankarjeve nagrade drugič letos nagradili poezijo, je zgolj naključje, nam je zaupala predsednica žirije Mateja Pezdirc Bartol. Vsako leto so ne glede na zvrst posebej pozorni na kakovost, prepričljivost, izvirnost dela in obvladovanje jezika v njem. »Zbirko Vnazaj odlikujeta izjemno izčiščen jezik in intimna tema, ki govori o soočenju s smrtjo, kar pesnica aplicira na širšo družbo. V osnovi je to izredno intimna zbirka, ki govori o skrajni situaciji, torej o soočeju z mamino smrtjo, vendar pa pesnica v njej išče moč za življenje, zato zbirka ne izzveni v pesimističnem tonu,« je prepričana predsednica žirije. Dodala je, da je poezija danes izredno močna in nujna v svetu, v katerem se krhajo vrednote in človečnost: »Poezija nam kot estetsko zgoščena upodobitev sveta odstira vpogled v svetove drugih.« Iz srca v srce in nato v svet. Tako deluje poezija.
