Slovenski knjižni sejem (SKS), ki je bil leta 1972 prvič organiziran na Gospodarskem razstavišču, bo v teh dneh s knjižnimi policami zdaj že po tradiciji zavzel Cankarjev dom (CD). Zvedave obiskovalce, vsako leto se jih zbere okrog 30.000, bo v svet literature vabil od jutri do nedelje, listali pa bodo lahko med publikacijami 100 razstavljavcev. Ker gre za jubilejno edicijo sejma, si lahko tudi tokrat obetamo pester literarni program, verjetno tudi nekaj ugodnih sejemskih popustov, organizatorji pa obljubljajo še mnoge obknjižne poslastice.
Zdravko Kafol, predsednik upravnega odbora sejma, vidi njegovo prihodnost v širjenju vsebin in sejemskega dogajanja tudi zunaj CD, načrtuje pa celo udeležbo tujih založnikov. Že letos se bodo z izbranim knjižnim okusom predstavile založbe iz Hrvaške, Škotske in Rusije.
Tudi letos vrsta nagrad
Na nocojšnjem odprtju sejma v sklopu slavnostne akademije bo spregovoril častni gost sejma Ciril Zlobec, posebno priznanje pa bo prejel tudi edini še živeči ustanovitelj sejma dr. Martin Žnideršič, eden pionirjev raziskovanja založništva pri nas. Ob tej priložnosti bo ponovno podeljena Schwentnerjeva nagrada za pomemben življenjski prispevek k slovenskemu založništvu in knjigotrštvu, pa še Schwentnerjevo priznanje ter priznanje za izjemen prispevek k razvoju sejma.
Nabor sejemskih nagrad se tu ne konča. Letos se denimo vrača velika nagrada Slovenskega knjižnega sejma za knjigo leta, ki so jo na tej prireditvi podeljevali prva leta. Strokovna žirija, ki ocenjuje knjigo kot celoto, torej poleg vsebine tudi oblikovanje, uredniško in lektorsko delo ter tisk, je v ožji izbor uvrstila pet sila raznovrstnih knjig: Ljubimca z Vošnjakove ulice Karla Destovnika Kajuha in Silve Ponikvar, Mehanikom! Srečka Kosovela, Orodjarno Boštjana Napotnika, Nesojene kavboje Martina Ramoveša in Plezanje po kraškem robu Jurija Ravnika. Pri končni izbiri zmagovalke ji bodo z glasovanjem pomagali obiskovalci sejma, slovesna razglasitev pa bo 30. novembra. Med drugimi bodo podeljene še nagrada za najboljši literarni prvenec, nagrada za mladega prevajalca, zlate hruške za najkakovostnejšo otroško in mladinsko književnost, Društvo slovenskih literarnih kritikov pa bo – prvič v sklopu sejma – podelilo še nagrado kritiško sito za najboljšo knjigo minulega leta.
Od znanstvene akademije do šolskega knjigosleda
Spremljevalne prireditve, okoli 220 so jih pripravili, bodo pestrile dogajanje na različnih prizoriščih, ki so rednim obiskovalcem sejma že domača. Na založniški akademiji bo denimo Marion Sinclair, direktorica škotskega združenja založnikov, predstavila razmere v škotskem založništvu. Pisateljski oder bo luči usmeril tudi v prof. dr. Aruna Mishro, ki bo predstavil sodobno indijsko literaturo. V sklopu debatne kavarne se bodo med drugim trla mnenja na temo zakona o enotni ceni knjige, na forumu pa se bo mogoče preizkusiti v izdelovanju družinskega drevesa.
Vstop na dogodke je za velike in male brezplačen, razen v primeru programa CD za otroke in mladino. Najmlajši se bodo na vodeni ogled sejma najbrž podali v sklopu šolskega knjigosleda, sicer pa si bodo lahko ogledali tudi predstavo Jaz, Batman Vinka Möderndorferja, se udeležili Kekčevega kviza ali pogovora s pisateljico Suzano Tratnik.
Kdo si bo obliznil prste?
V dvorani Duše Počkaj bodo najvztrajnejše večerne goste presenetili še literarno-glasbeni večeri, jutranji tipi bodo bolj uživali na zajtrku s Svetlano Makarovič v dvorani Lili Novy. Osrednja razstava bo ob 130. obletnici rojstva Josipa Vandota posvečena Kekcu, v času sejma pa si bodo obiskovalci v knjižice lahko odtisnili tudi jubilejni ekslibris, nastal je izpod rok priznanega slovenskega likovnega umetnika Jožeta Ciuhe. Ob sodelovanju Zveze društev slepih in slabovidnih bo letos potekal dogodek branja v temi, 3. program Radia Slovenije pa bo s sejma v živo oddajal več kot 30 ur programa.
Obiskovalce bo razveselila novost, da se bodo lahko v petek med knjižnimi policami preganjali kar tam do 22. ure, na svoj račun pa bodo prav vsak dan prišli tudi ljubitelji kulinarike. V gastronomskem delu programa, poimenovanem KulinArtfest, bo 16 kuharjev skrbelo ne le za dušo, ampak tudi za telo obiskovalcev, pravijo organizatorji. »KulinArtfest je postal samostojen programski sklop zaradi števila predstavitev s kulinarično tematiko pa tudi zaradi posebne logistike, ki jo take predstavitve zahtevajo. Inovativna ekipa Tržaškega tiska je vzpostavila format, ki je bil spomladi odmeven že na sejmu kuharskih knjig v idiličnem kraškem okolju, zato smo prepričani, da bo uspešen tudi med knjižnimi navdušenci v CD,« je za Dnevnik povedal Kafol. V drugem preddverju so organizatorji tako rezervirali prostor za kuharske knjige in kuharski pult, ki bo omogočal prikaz priprave hrane, kar zna v bližino knjižnih platnic zvabiti še največje knjigomrzneže.
