Kušar v esejističnem odpiranju nekaterih literarnih "skrinj, polnih bogastva", ostaja zvesta mediju poeziji ter v sebi lastnem slogu neposredno spregovori o duhovnih stvareh, zavrne kvantitativni odnos do branja, okrca neobčutljive teoretičarske znanstvene pristope, pa tudi družbeno-kulturne igre moči, ki nemalokrat bodisi spregledajo pomembne vidike znanih avtorjev ali pa ob strani pustijo literarne bisere, kakršnim se zgodi, da v hlastnosti literarne produkcije ostanejo za vedno neopaženi, piše v utemeljitvi nominacije. Zbirka Abonma za poezijo je izšla pri založbi Morfemplus.
Knep v svojem delu Esej o vstajenju (KUD Logos) z globokim vpogledom vsestransko izobraženega duhovnika v živih pogovorih z ljudmi motri duševno stanje posameznikov vseh generacij: mladih v razpadlih družinah, ki so "kljub obilju brez prihodnosti", blodnežev brez lastnih vrednot in negovanja odnosov, ki "potrebuje(jo) zgolj modne in politične trende", kakršno je med drugim zagovorništvo evtanazije, ki "zlahka privoli(jo) v manipulacijo" in berejo "tisto, kar onesnažuje njihovega duha". Pri tem poskuša vsakemu od pojavov, ki so pripeljali do tega stanja, analitično priti do izvora v zgodovinskih procesih, filozofiji, psihologiji in umetnosti, je zapisala žirija.
Zabukovec se v knjigi esejev La Routine: Dostojevski in transhumanizem (LUD Literatura) navdihuje pri različnih mislecih in zgodovinskih konceptih, največ pri Dostojevskem. V njej v ospredje postavlja vprašanje transhumanizma in posthumanizma, ki sta razumljena kot nekakšen vrhunec gnostičnega sna, katerega cilj je premagovanje in izpopolnjevanje človeške narave. A v kontekstu posthumanizma se pojem človeka tudi na novo definira in obenem - zlasti pod vplivom različnih oblik nadzora - degradira, piše v utemeljitvi.
Osrednja nit esejev Zag Golob, ki so izšli v samozaložbi, sta umetnost in odnos do nje, od literature, različnih zvrsti glasbe, gledališča in filma, pa tudi področja, kot je kulinarika. Kot je ocenila žirija za nagrado, Anja Zag Golob v esejih vzpostavlja kritičen odnos do družbene resničnosti in opozarja na duhovne dimenzije naše vsakdanjosti ter reči, ki v teku časa tiho izginjajo oziroma so nam iz različnih razlogov iztrgane iz naših življenj, najsi gre za pisanje pisem z roko, kontemplacijo ob pitju čaja, poglobljeno prebiranje knjig ali bližnje drevo, ki so ga podrli.
