Založbo Nova revija je zadnjih nekaj let pestila huda finančna kriza, konec februarja pa je Davčna uprava Republike Slovenije (Durs) podala predlog za njen stečaj. Še do pred nekaj leti je Nova revija sodila med največje prejemnike proračunskih sredstev na področju kulture, nato pa ji je država iz različnih razlogov postopoma zaprla finančno pipo. Med drugim je Javna agencija za knjigo (JAK) založbo tožila zaradi neizpolnjenih pogodbenih obveznosti, zaradi česar v letih 2012 in 2013 tudi ni smela več kandidirati na razpisih JAK.
Knjige po četrt vrednosti
Po sprožitvi stečajnega postopka so upniki imeli čas terjatve prijaviti do 26. maja. Po poročilu stečajnega upravitelja Matjaža Polenčiča stečajna masa le malenkost presega 100.000 evrov, medtem ko obveznosti do navadnih upnikov znašajo nekaj manj kot 2,4 milijona, do prednostnih upnikov, kamor praviloma sodijo zaposleni, pa približno 127.800 evrov. Po podatkih Ajpesa Časopisno in založniško podjetje Nova revija največ dolguje Hypo Leasingu, pri katerem je imelo hipoteko na nepremičnino, v kateri je delovalo, po nekaj sto tisoč evrov pa tudi Dursu, že propadlemu SCT in ZPIZ. Sicer pa se na listi upnikov najpogosteje pojavljajo imena raznih posameznikov, ki so kot avtorji, uredniki, prevajalci, tiskarji ali kako drugače sodelovali z založbo. Da Nova revija mnogim sodelavcem ni plačevala honorarjev, je sicer že splošno znano.
Kot je v svojem poročilu ugotovil stečajni upravitelj Polenčič, dolžnik nima nikakršnih opredmetenih osnovnih sredstev, nično postavko pa je pripisal tudi neopredmetenim sredstvom, ki se nanašajo na odložene stroške razvijanja oziroma avtorske pravice, saj je njihova prodajljivost vprašljiva, a bo kljub temu sprožil postopke za njihovo prodajo.
Največ lahko Nova revija iztrži s knjižnimi zalogami, ki obsegajo 12.752 izvodov. Ker velik del knjig leži v skladišču, kjer bi lahko nastajali visoki stroški, povezani s skladiščenjem, in ker je možnost prodaje knjig brez intenzivnega trženja zelo omejena, upravitelj predlaga način neposredne prodaje za vsako posamično knjigo po ceni v višini četrtine prodajne vrednosti. Celotna zaloga je tako ocenjena na približno 82.500 evrov.
Stečaj brez kreditov
Družba ima v lasti tudi ustanoviteljske pravice zavoda Inštitut Nove revije, ki je začel delovati leta 2006. Ta je neprofitna organizacija, katere osnovna dejavnost je raziskovanje ter izdajanje knjig in revij. Direktor inštituta, ki je bil obenem direktor založbe, Tomaž Zalaznik, zatrjuje, da inštitut deluje nemoteno, saj gre za samostojni zavod. Ali bo ta ohranil ime blagovne znamke Nova revija, pa je odvisno od tistega, ki bo odkupil ustanoviteljske pravice. Vrednost teh je stečajni upravitelj ocenil na nekaj manj kot 15 tisočakov. Dodajmo, da je inštitut v stečajnem postopku prijavil za skoraj 200.000 evrov terjatev, njegov direktor pa za bruto plačo, odpravnino, regres ter stroške prehrane in druge stroške nekaj manj kot 60.000 evrov.
Zalaznik sicer ne želi dajati nikakršnih informacij ali komentarjev o stečaju, saj, kot pravi, za to ni kompetenten, poudarja le, da Nova revija kljub vsemu ob stečaju ni imela nikakršnih kreditov. Ob neslavnem koncu zgodbe pa ne pozabi opozoriti še na razkošen program nekdanje založbe, saj je v približno dvajsetletnem obdobju poskrbela za več kot 500 knjižnih in revijalnih izdaj, med katerimi je tudi kar nekaj temeljnih del. Za nekatere je prav to problem. Pesnik, dramatik, esejist in prevajalec Ivo Svetina, tudi nekdanji član uredniškega odbora Nove revije, je za STA nedavno menil, da je Novo revijo pokopala ravno njena ambicioznost. sk
