Leta 1977 so ga zaprli brez obtožbe zaradi igre Ngaahika Ndeenda (I Will Marry When I Want) kot ostre kritike postkolonialne kenijske družbe. Nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International ga je imenovala za zapornika vesti, nato pa so mu leta 1978 s svetovno kampanjo zagotovili, da so ga izpustili iz zapora Kamiti Maximum Security Prison v Nairobiju.
Leta 1982 je po prepovedi obstoja gledaliških skupin v Keniji odšel v samoizgnanstvo in se najprej preselil v Veliko Britanijo, nato v Združene države Amerike. Štiri leta po samoizgnanstvu je objavil eno svojih najbolj znanih del Decolonising the Mind - zbirko esejev o vlogi jezika pri oblikovanju nacionalne kulture, zgodovine in identitete. Veljal je za enega od največjih vzhodnoafriških književnikov.
Kot je ob smrti sporočila njegova hči Wanjiku wa Ngugi, "je živel polno življenje in se dobro boril".
Rojen je bil leta 1938, ko je bila Kenija pod britansko kolonialno oblastjo. Bil je eden od 28 otrok, rojenih očetu s štirimi ženami. Kot najstnik je preživel vstajo Mau Mau, med katero so oblasti zaprle, zlorabljale in mučile več deset tisoč ljudi. Med konfliktom je bil njegov oče – pripadnik ljudstva Gikuyu, največje etnične skupine v Keniji – prisiljen zapustiti svojo zemljo, dva njegova brata pa sta bila ubita.
