Promocija slovenske kulture in jezika pod streho projekta Svetovni dnevi slovenskega jezika poteka vsako drugo leto že vse od leta 2004; do danes so tako v okviru omenjene prireditve, ki poveže vse univerze po svetu, kjer predavajo slovenski jezik, pripravili prevajanja slovenskih literarnih besedil ali podnapisov za slovenske igrane in dokumentarne filme, raziskovali sodobno slovensko literaturo in literaturo na filmu ter druge podobne podvige.
»Jezik je bil seveda vedno najpomembnejši del vseh teh projektov, saj so namenjeni študentom, ki se učijo slovenščine,« pojasni Mojca Nidorfer Šiškovič, vodja Svetovnih dni slovenskega jezika na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Letos je v ospredje stopila raba slovenščine v vsakdanjem življenju in nastal je priročnik za prvo spoznavanje s slovenskim jezikom in njegovo začetno uporabo v praksi.
Prevajali so zlasti študenti
Snovalci Svetovnih dni slovenskega jezika vsakič pripravijo tudi konkretno publikacijo, tokratna Žepna slovenščina pa je nekaj posebnega. Ob tem, da gre za prvi žepni pripomoček za učenje slovenskega jezika, ki je bil preveden v kar 22 jezikov, dobijo bralci v njem tudi mnogo koristnih nasvetov za pohajkovanje po naši deželi, kratek zgodovinski pregled in pojasnila o kulturnih posebnostih v Sloveniji. Na koncu vsakega poglavja so namreč zapisane zanimivosti, ponekod dopolnjene tudi s primerjavami tujih jezikov in držav. Ste kdaj pomislili, da se zdi tujcem smešno in nenavadno, da pri nas gostitelj svojim gostom vedno ponudi copate? Ali da drugod gasilska sirena ne tuli opoldne vsako prvo soboto v mesecu? Vse to so malenkosti, ki so nenadoma priplavale na površje med prevajanjem te knjižice na več kot 50 fakultetah po svetu – prevod je namreč sad skupnega truda ekipe 45 učiteljev in 220 študentov slovenščine od vsepovsod.
Nam najbližje, v Gradcu, je skupina šestih študentov na Inštitutu za slavistiko Univerze Karla in Franca delala pod budnim očesom mentorice Tjaše Alič, ki je sicer tudi ena od devetih avtoric izvirnika iz leta 2008, ko je Žepna slovenščina prvič izšla v eni sami, slovensko-angleški različici: »Vsebino smo malo osvežili in dodali nove ilustracije, za naš del prevoda pa smo v Gradcu izbrali skupino študentov prevajalstva, ki so se s takim prevajanjem srečali prvič.«
Rešitve iskali med ljudmi
Velikokrat se je zgodilo, da je prav vsak od njih neki stavek prevedel drugače in so na koncu imeli šest različnih predlogov, so v smehu priznali mladi prevajalci Alen Perčić, Julia Trampusch in Corinna Anna-Maria Ivancic na graški predstavitvi knjižice. »Velikokrat smo se skoraj skregali. Težko je bilo recimo v nemščino enakovredno prevesti besedo apartma,« je eno od dilem ponazorila Julia Trampusch, medtem ko sta njena kolega Perčić in Ivanciceva dodala, da so pogosto morali dvigniti glave izza slovarjev, pobrskati po internetu, preveriti resnično rabo med ljudmi in poiskati zdravorazumsko rešitev. »Tale knjižica je idealna za vsakogar, ki bi rad na izletu poskusil v restavraciji naročiti pijačo v slovenskem jeziku ali malo spoznati navade,« je zaključila Trampuscheva. Vsi študentje so prevajali brezplačno, a so zelo ponosni na svoje prve objavljene prevode.
Nekoliko dlje od doma je pri nastajanju angleškega prevoda sodeloval lektor slovenščine Matej Klemen, ki je lani poučeval na univerzi v Nottinghamu v Veliki Britaniji. »Mi smo seveda prevajali v britanski angleščini, ker pa je različic angleščine veliko in so večino knjižice prevedli v Clevelandu, je v končni redakciji prevladal nevtralnejši prevod z nekoliko ameriškim pridihom.« Izziv je bil pojasniti, da pri nas spol vpliva tudi na končnice glagolov, povedal pa je še, da je bilo treba včasih kakšne fraze spremeniti in prevesti na politično korektnejši način.
Slovenščina se dobro drži
Vsaka univerza je v poklon slovenščini ob Svetovnih dnevih slovenskega jezika pripravila predavanja, delavnice in nastope s slovenskimi gosti. V Brnu in v Pragi so študentje na avtomobile zatikali obvestila, podobna kaznim za napačno parkiranje, vendar pa so bile v njih slovenske pesmi v izvirniku in čeških prevodih, v Bratislavi so predvajali film o Primožu Trubarju, v Buenos Airesu pripravili literarno uro z Andrejem Rozmanom - Rozo, v Pekingu pa izvedli mini tečaj slovenščine.
»Svetovni dnevi so veliko prispevali k prepoznavnosti slovenskega jezika, literature in kulture po svetu kot tudi k sodelovanju študentov in učiteljev po svetu,« še meni Mojca Nidorfer Šiškovič. Medtem ko vpis na študij jezikov v zadnjih letih večinoma upada, se namreč slovenščina po njenih ocenah dobro drži. »Izredno veliko zanimanja je v Beogradu, kjer vsako leto predmet slovenske kulture izbere skoraj 500 študentov filološke fakultete, več kot 100 študentov je tudi v Bratislavi, Zagrebu, Lvovu, na Poljskem. Vse večji interes za učenje slovenščine opažamo v zamejstvu, v vseh sosedskih državah in tudi v izseljenstvu. Mislim, da nam za prihodnost nikakor ni treba skrbeti.«