Javna agencija za knjigo (JAK) vsaka štiri leta objavi razpis za sofinanciranje knjižnega programa za obdobje štirih let. Kot pojasnjuje odgovorna urednica založbe VigeVageKnjige Anja Zag Golob, je ta razpis ključen zato, ker založnikom zagotavlja kontinuiteto dela in stabilno podporo, na temelju katere gradijo svoj program. Kot je razvidno iz razpisnega besedila, je bil prejšnji razpis (za obdobje 2020–2023) okvirno vreden 1.575.000 evrov, aktualni razpis (2024–2027) pa 2.500.000 evrov. Za prihajajoče štiriletno obdobje je torej na voljo skoraj milijon evrov več, kljub temu pa so tako rekoč vse založbe po neuradnih, vendar zanesljivih podatkih prejele vsaj četrtino manj sredstev kot v letih poprej. Rezultati razpisa so med drugim zamujali dva meseca, kar pomeni, da se bodo zamaknila tudi dejanska izplačila.
Izdajali bodo manj ali nič
Kot pravi glavna urednica založbe Goga Jelka Ciglenečki, so letos na razpis prijavili dve knjigi več kot na prejšnjega, a na višja sredstva niso računali, saj so jih na morebitni padec sredstev opozorili že prej. Kljub temu pa so pričakovali vsaj enak znesek kot pred štirimi leti. »Založba Goga je za letos prejela 36.000 evrov nižjo subvencijo, kar pomeni padec sredstev za približno četrtino,« poudarja. Ob tem je treba dodati, da morajo založbe ob prijavi izkazovati vrhunskost, brez česar se na razpis sploh ne morejo prijaviti, zato so nekatere tudi dodatno zaposlovale.
Kakor pove Anja Zag Golob, bodo s trenutnimi finančnimi rezultati primorani v hudo krčenje programa. »Če na razpisu Ustvarjalna Evropa ne bomo uspešni, bomo prisiljeni resno razmisliti, ali ne bomo po enajstih letih dela založbe zaprli.« Ob tem doda: »Sredstva smo namesto konkretnega dviga, ki bi pomenil nagrado za preteklo odlično delo, kot so ga ovrednotili v odločbi, celo izgubili, kar je za nas izjemno frustrirajoče ter v nasprotju z logiko. Zakaj smo za dobro delo kaznovani? Tako je pod vprašajem celo naš obstoj, o kakem razvoju ali kreativnih strategijah lahko zgolj sanjamo.« Meni, da je smisel razpisa predvsem zagotavljanje stabilnosti založniške dejavnosti in redno izdajanje knjig. »Zaradi večmesečnega zamujanja z rezultati razpisa nismo mogli ustrezno načrtovati izdaj ter jih najbolj smiselno razporediti čez leto. Da bi se temu kar najbolj približali, smo prve letošnje izdaje v celoti krili iz lastnih sredstev. Verjeli smo, da bomo, ko prejmemo rezultate razpisa, poslovanje stabilizirali. Zdaj vidimo, kako naivni smo bili, ko smo zaupali v temeljne postulate obstoja razpisa in obstoja JAK kot organa, ki naj bi se posvečal skrbi za dobrobit slovenske knjige,« dodaja.
Jelka Ciglenečki opozarja, da se bo finančni rez še posebej poznal pri kakovosti del. »V programu za leto 2024 ni nobenega zahtevnega obsežnega romana, kar je sreča, saj so ostali minimalni zahtevani honorarji za avtorje enaki, te namreč določa JAK, mi smo pa na posamičen naslov pridobili za četrtino manj sredstev. Naša vrata sicer ostajajo odprta za slovenske avtorje, tudi za tiste z zahtevnejšo, manj prodajno naravnano literaturo, bo pa slovenskih knjig v letu 2025 pri Gogi za približno tretjino manj kot letos.«
Blišč v tujini, beda doma
Založniki, ki so v ponedeljek odprli pošto in se zgrozili nad nizkimi finančnimi sredstvi, menijo, da je za to v veliki meri krivo prav drago častno gostovanje na dveh velikih knjižnih sejmih. »Nikomur ni jasno, kaj se je zgodilo. A ne gre le za višino sredstev, cel kup drugih problemov je, s katerimi se založbe srečujemo, vendar imamo pri tem občutek, da se ne naša krovna organizacija, torej Javna agencija za knjigo, ne njen ustanovitelj, ministrstvo za kulturo, s stanjem na področju knjige ne ukvarjata zares. Morda so preobremenjeni z maškarado v Bologni in še prej v Frankfurtu, ampak ne en ne drug sejem nista v ničemer izboljšala položaja knjige kot temelja slovenske države, kakor je to zapisano v nacionalnem programu za kulturo,« je ogorčen odgovorni urednik Litere Orlando Uršič.
Direktor Beletrine Mitja Čander pa dodaja: »Očitno se je ob paradiranju slovenske knjige na tujem zgodil napad na njeno infrastrukturo doma. Ne le da ni bilo usklajevanja subvencij z inflacijo, večina osrednjih akterjev knjižnega polja v javnem interesu nas je doživela reze, vsi pa smo tudi soočeni s povišanimi zapovedanimi honorarji. Seveda je mogoče kriviti ministrstvo za premajhna sredstva, toda tudi vodstvo JAK ni opravilo svoje naloge. Če nimaš dovolj sredstev, moraš določiti prioritete in se čemu tudi odpovedati. Financiranje knjižnih programov je osrednja naloga JAK in rezerve bi morali poiskati povsod drugod.«
Že v ponedeljek smo na JAK poslali več vprašanj, ki smo jih naslovili na vse organe agencije, povezane z omenjenim razpisom. Toda odgovor je bil vedno enak: zaradi udeležbe na bolonjskem knjižnem sejmu je celotno osebje JAK nedosegljivo, zato bodo na vprašanja odgovarjali po vrnitvi. Medtem pa založniki in založnice po vsej Sloveniji iščejo načine, kako ne zapreti založb in še naprej izdajati knjige. Anja Zag Golob za konec pristavlja: »Obstaja izraz za tako delovanje, kot smo mu priča – hinavščina. Nikoli si nisem predstavljala, da bom pod nedesno vlado prisiljena izjaviti kaj takšnega, zavedam se, da gre za težke besede, in žal mi je: rezultati razpisa razkrivajo hinavščino ministrstva za kulturo in JAK. Takšno obnašanje je po mojem mnenju globoko nedostojno in ni vredno tega jezika, te literature in te države.«
