Beg od institucij, družine, vsakdana, mogoče tudi in predvsem beg od samega sebe, na način, ki protagonistki ali protagonistu omogoča konsolidacijo svojega novega, »pristnejšega«, »avtentičnega« jaza. Pri tem je seveda ves čas implicirano, da predhodne okoliščine (do)končnega preboja niso omogočale, so pa vzpostavljale ustrezne pogoje za njegovo kasnejšo uresničitev. Romani, v katerih se pripoved osredotoča (ali zoža) na prehajanje k spremembi, vsebujejo nekaj tipičnih sorodnih potez, ki jih morajo junakinje in junaki premostiti, recimo neugoden startni položaj, ki se razvije v podrobno opisovanje neznosnih ali vsaj neznosno dolgočasnih bivanjskih razmer, prelomnico, ki se pogosto udejanji kot vstop novega lika na prizorišče, zasnovanega tako, da temeljito pretrese in spreobrne pripovedovalkin Weltanschauung. Sprememba postane na tej točki neizbežna, nujna. Od žanra je potem odvisno, ali je izid zastavka pozitiven, negativen ali dramatično nespremenjen – slednje predstavlja najzanimivejši pa tudi najtežje izvedljiv razplet. A Eileen ne izbira težkih poti. Namen knjige je predvsem zabavati in zadržati bralsko pozornost, kar ji čudovito uspe, čeprav za ceno nedoslednosti, nepotrebnih ponavljanj in občasnega praznega teka.
ultravijolično sevanje
Zakaj Slovenija cinca s prepovedjo solarijev za mladoletne
