V okviru Založniške akademije je na Slovenskem knjižnem sejmu spregovorila tudi Sara Hunt, ki je bila lani izbrana za najboljšo založnico leta na Škotskem. Večletne izkušnje iz New Yorka in Londona je prenesla na Škotsko, kjer je ustanovila založbo Saraband. Ko je z razvojem interneta in preobiljem informacij, ki niso bile več dostopne le v knjigah, prodaja na knjižnem trgu upadla, so se v tej marketinško prizadevni založbi odzvali s svežimi projekti – ti niso merili le na lokalni trg, poskusiti je bilo treba globalno. Kaj torej ponuditi bralcu, ki je prebiranje knjig zamenjal za ogled Igre prestolov?
Pri Sarabandu so si postavili nove prioritete. Ponudili so izvirne avtorske glasove. Iskali so načine za čim enostavnejšo konverzijo v elektronske izdaje knjig. In kar se tiče tiskanih knjig – ni jim preostalo drugega, kot da so se še aktivneje osredotočili na oblikovanje in produkcijo.
Pomembna skrb za bralca
A brez dobre vsebine, ki je največja založnikova skrb, uspeha ni. Iskanje prodajnih niš je stalnica. Najbolj popularne so trenutno knjige o naravi in trajnostnem življenju, ugotavlja Huntova, četudi obstaja utemeljen sum, da je knjižni trg s tako literaturo že zasičen in bo v naslednjih letih to še ena od tem, ki jih bralcem ne bo več mogoče prodati. Zelo konkurenčne ostajajo komercialne kriminalke, zato so se pri Sarabandu odločili za lastno serijo s posrečenim imenom Contraband books. In škotsko leposlovje? Tudi to nišo imajo škotski založniki radi, a taka literatura še vedno prinaša premalo dobička.
Trženje je treba usmeriti neposredno k potrošniku, pravi Huntova; pridobiti je treba bralce z vsega sveta. Preveč agresiven marketing jih odganja, to je zdaj že jasno. Pri Sarabandu so najprej opazovali razmere, šele potem so posegli po raznih youtubih in facebookih. A ni vsak kanal primeren za vsakega avtorja in ne za vsakega bralca. Če promoviraš zvočne knjige, morda izbereš Soundcloud, kratke animacije so uspešnejše od dolgih videov... Pravi učinek teh kanalov je težko izmeriti, a zagotovo prav zaradi njih zavije v knjigarne več bralcev.
Spremembe bodo nujne
Svojevrsten uspeh med Škoti doživlja tudi aplikacija Bookspotting, saj se škotska literatura utaplja v poplavi angleške literarne produkcije. Z aplikacijo, ki uporablja običajne funkcije pametnih telefonov, lahko uporabnik izve, kateri škotski romani se odvijajo na lokaciji, kjer se trenutno nahaja, kateri od škotskih avtorjev je bil rojen v bližini, kje najde najbližjo knjigarno in celo kdaj se bo odvil najbližji literarni festival. Huntova poudarja, da brez eksperimentiranja in sprememb, tudi v trženjskem pristopu, ne bo šlo. In nenazadnje – kakovost objavljenih besedil ter kakovost oblikovanja in tiska izdanih knjig morata biti vedno v ospredju, brez tega bomo propadli, dodaja.
Rodge Glass, avtor in urednik pri založbi Freight books, pa je delil svoje grenko-sladke izkušnje s svetom britanskega založništva. Ni nepomembno, da je poudaril prakso sodelovanja med založniki v Glasgowu: pomagajo si z deljenjem informacij o novih avtorjih ali o finančnih razpisih, čeprav gre za konkurenčna podjetja. Le na tak način bomo preživeli vsi, ne le eden od nas, dodaja Glass.
Smo od izkušenih Škotov slišali kaj nezaslišano inovativnega, česar se Slovenci prej še nismo domislili? Ne zares. Nedvomno so gostje poudarjali predvsem pozitivne plati svojega delovanja. Vseeno pa se lahko vprašamo, kje se zalomi pri slovenskih založbah, da ne slišimo (več) zgodb o uspehu.