To dvojnico uporabi kot glavno pripovedno orodje: resnični lik postane poligon za raziskovanje meja med zgodovinsko rekonstrukcijo in ustvarjalno domišljijo, med dejstvi in notranjimi resnicami, ki jih lahko poda le literatura.
Frank Meier je namreč resnični barman legendarnega hotela Ritz v Parizu, ki je med nacistično okupacijo postregel častnikom Wehrmachta, francoskim kolaborantom, umetnikom in vohunom. Je Avstrijec, Jud, prostovoljec v francoski vojski, uspešen v okolju, ki ga obenem ogroža. Collin iz tega izhodišča zgradi pripoved o preživetju, moralni dvoumnosti in vsakdanjih odločitvah v času, ko so bile te lahko usodne. Ritz pa postane poseben prostor, kjer se križajo interesi okupatorjev, domače elite in ljudi z obrobja. Meierjevo zgodbo – mešanico resničnih dogodkov in izmišljenih dnevniških zapisov – Collin gradi z izmenjavo prizorov iz bara ter intimnih monologov, prežetih s tesnobo, nevarnostjo in spomini.
