Člani V. razreda Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) so v ponedeljek objavili protestno izjavo proti seznamu predstavitvenega programa za Frankfurtski knjižni sejem, saj naj bi prišlo do neupravičene izločitve Pahorjevega opusa iz nabora predstavljenih del. Svoje nestrinjanje je izrazilo kar 16 članov V. razreda SAZU. Kot so zapisali, je »Boris Pahor umetnik z visoko kvalitetnim literarnim opusom, evropsko odmevnim civilnim pogumom in zgled človeka, ki je aktivno nasprotoval vsem trem totalitarizmom polpreteklega časa«, zato je »formalistični izbris tako edinstvene ustvarjalne osebnosti za predstavitev Slovenije v svetu skrajno nerazumljiv«.
Nekropola del paviljona
Že pred časom je Miha Kovač, sokurator programa Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu, pojasnil, da se morajo pri snovanju programa držati pravil, ki jih sejem postavlja vsem državam pri častnem gostovanju. Ob ponovni obuditvi polemike glede izključenosti Pahorja pa je še enkrat poudaril: »Ne drži, da Borisa Pahorja ne bo na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Še več, v slovenskem paviljonu bo imel eno od bolj vidnih mest: vanj in njegovo Nekropolo se bo obiskovalec sejma zaletel tako rekoč ob vstopu v slovenski paviljon. Prav tako v zvezi s knjižno kulturo Slovencev na Tržaškem (in s tem neizogibno v zvezi z Borisom Pahorjem na prvem mestu) pripravljamo na sejmu nekaj dogodkov, ki pa jih še usklajujemo s kolegi iz Združenja italijanskih založnikov.« Italija bo namreč država gostja na Frankfurtskem sejmu leta 2024.
Kot je dejal, naj bi celoten nesporazum glede vključitve Borisa Pahorja na Frankfurtski knjižni sejem nastal zaradi nerazumevanja spiska 67 avtorjev, ki ga je Javna agencija za knjigo predstavila na tiskovni konferenci v Ljubljani in Frankfurtu. »Na tem seznamu so namreč samo tisti avtorji in avtorice, ki naj bi bili fizično prisotni na sejmu v Frankfurtu, ni pa na njem umrlih avtorjev, ki bodo prav tako predstavljeni v slovenskem paviljonu. Zato na tem spisku ni Borisa Pahorja.« Miha Kovač je še dodal, da vodstvo sejma v sodelovanju s svetovnimi založbami samo naredi nabor knjig iz države gostje, ki so razstavljene v paviljonu, pri čemer naj bi bili razstavljeni prevodi iz zadnjega leta do dveh let, ki so izšli pri tujih založbah: »Ker je sejem pač v Nemčiji, imajo avtorji s prevodi v nemščino pri tem rahlo prednost, pa naj bodo živi ali mrtvi.«
Strip preveden v nemščino
V zadnjih dveh letih sta na knjižne police prišla le dva prevoda Pahorjevih del, in sicer Zatemnitev v italijanščini ter Nekropola v češčini, obe leta 2022. »Upamo, da bosta obe založbi ti deli poslali na sejem, saj bosta le tako lahko predstavljeni v paviljonu. Na srečo izide jeseni tudi nemški prevod grafičnega romana Nekropola Jurija Devetaka, ki bo osnova za omenjeno vizualno predstavitev Pahorja v paviljonu. Upamo, da bomo s tem Pahorja približali mlajšim nemškim bralcem in zanimanje zanj znova vzbudili tudi pri starejših bralcih. Če imam pravilne podatke, je Nekropola v nemščini namreč doživela zadnjo izdajo leta 2016, vsi njegovi preostali prevodi v nemščino pa so ostali brez resnejšega odmeva. Domnevam, da je tako tudi zaradi slabe kakovosti nemških prevodov preostalih Pahorjevih del, a to je problem, ki ga kuratorji slovenskega programa v Frankfurtu ne moremo rešiti,« je pojasnil Miha Kovač.
Boris Pahor tako v slovenskem paviljonu bo izpostavljen, Pahorjeva dela pa bodo lahko širši množici in tujim založnikom predstavile založbe same na svojih stojnicah. »Verjamem, da se vsi strinjamo, da si Boris Pahor tudi na nemškem trgu zasluži več pozornosti, kot je ima sedaj,« je še dodal Kovač.
