Založbam s kakovostnimi programi ni enostavno priti do stabilne javne podpore oziroma do vključitve v programsko sofinanciranje Javne agencije za knjigo (JAK). V zadnjem desetletju se je tej skupini založnikov pridružilo le malo založb, prav tako je malo »starih« prejemnikov odpadlo, kot kaže priložena infografika. Založbam, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, lahko podpora ugasne tudi sredi večletnega obdobja, ne samo ob koncu, pravijo na JAK, a takih primerov je le malo (zgolj dva) in nasploh je »osip« majhen, zaradi česar je (ob razpoložljivih sredstvih, ki se manjšajo) seveda malo »prostora« za vključitev novih založb. Najmlajše založbe, ki trenutno uživajo programsko podporo, so bile ustanovljene pred več kot desetimi leti. Kaj si od države sploh lahko obeta ravnokar ustanovljena založba, ki želi izdajati kakovostne knjige?
Enak rezultat za pol manj
Bolj malo. Razmere na trgu taki novi založbi ne bodo omogočale dobičkonosne dejavnosti in podporo bo najverjetneje iskala prek projektnih razpisov JAK, ki naj bi založbi pomagali izpolniti kvantitativne pogoje za kasnejše kandidiranje na programskem razpisu.
A tako je le v teoriji, marsikateri projektni založnik zlepa ne pride iz začaranega kroga projektnih razpisov. Prek teh namreč prejema premajhna sredstva za ekspanzijo svojega programa in dejansko uresničitev kreativno-produkcijskega potenciala. Projektne in programske založbe so v sedanjem »režimu« podeljevanja podpor obravnavane različno. Povprečni znesek projektne podpore je manjši od programskega za skoraj polovico: na programskem je v zadnjem obdobju znašal približno 6000, na projektnem pa 3250 evrov na knjigo. A to ne pomeni, da si lahko projektni založnik privošči slabšo produkcijo knjig, prav nasprotno – JAK od obeh pričakuje doseganje enakih založniških standardov.
»Nimam vtisa, da je bil dosedanji sistem namenjen ohranjanju obstoječih razmer, podpora posamični knjigi v okviru projektnega razpisa je bila doslej nižja kot podpora v okviru programskega razpisa in iz tega najbrž izhaja sklepanje, da se prek projektnega razpisa prijavitelj težko prebije med programsko sofinancirane založbe,« pravi direktor JAK Aleš Novak, ki spominja na svojo zavezo v strateškem načrtu agencije, da se povprečni podpori na knjižni naslov postopno izenačita, kar bo izboljšalo položaj projektno financiranih založnikov. Novak napoveduje tudi evalvacijo triletnega obdobja in morebitne spremembe razpisnih pogojev in sistema podpore. Sicer pa Novak odgovornost za odločitve prelaga na komisijo: »Razumljivo je, da vsi, ki bi to želeli, ne morejo biti uspešni na večletnem programskem razpisu. Odločitev o tem bo konec letošnjega leta v rokah strokovne komisije.«
Pogoji še povečali neenakost
Ključni pogoj za preboj v programsko obdobje 2013–2015 je bila izdaja vsaj 18 knjižnih leposlovnih in humanističnih naslovov v obdobju 2010–2012, torej šestih na leto. Isto število naslovov je morala založba zagotoviti tudi v obdobju, za katerega se je prijavila. Vsekakor je izdaja šestih naslovov na leto za mnoge zalogaj.
Majhna založba LUD Šerpa, ki izdaja zahtevnejšo prozo, se od tega cilja vsako leto bolj oddalji, tudi zaradi zaostrenih pogojev JAK. Njen vodja Primož Čučnik razlaga, da je v najboljših letih dobival projektno podporo za štiri knjige, medtem ko jo zadnja leta dobi le za dve. JAK je pogoje še zaostrila tako, da lahko projektni založnik v zadnjem obdobju kandidira le s tremi knjigami, kar pomeni, da mora za uspešnost na programskem razpisu (vsaj) tri izdati z lastnimi sredstvi. Od tod izhaja ključna neenakost: programskim založnikom ni treba zalagati lastnih sredstev, da bi se vsaka tri leta uvrstil med »programce«, ker jim JAK financira mnogo več kot le potrebno število knjig.
Iskanje stabilne podpore doma je »misija nemogoče« tudi za nekatere mednarodno uspešne založbe; taki sta denimo Književno društvo Hiša poezije in KUD Sodobnost International. Obe sta bili v zadnjih letih izdatno uspešni na razpisih evropske komisije in drugih virov, črpata pa le manjša sredstva JAK. Hiša poezije je imela v letu 2014 podprto eno knjigo in revijo Poetikon.
Založniki: Merila so nejasna
»Na razpisih JAK smo katastrofalno neuspešni,« pravi Nadja Dobnik iz društva Hiša poezije. »Na programskem razpisu 2013 smo popolnoma izpolnjevali pogoje, zavrnjeni smo bili s pojasnilom, da je naš program preveč ambiciozen in ga verjetno nismo sposobni izpeljati, čeprav smo bili do takrat že štirikrat uspešni na razpisih EU in smo imeli za polovico knjig v predlaganem programu zagotovljena sredstva EU za prevod.« Postopek pritožbe Dobnikova ocenjuje kot farso, saj je iz primerov znano, da v danem pravnem okvirju odločitev komisij ni mogoče uspešno izpodbijati. »Moje mnenje na podlagi izkušenj je, da so odločitve v preveliki meri odvisne od volje in samovolje komisije, ki nima pravega pregleda nad (ne)kontinuiteto in (ne)kakovostjo založb, velikih in majhnih.«
Podobna je izkušnja KUD Sodobnost International, kjer kot glavni problem pri iskanju stabilne podpore prepoznavajo okorelost in nezainteresiranost komisij. »Kljub odličnemu knjižnemu programu, ki že več let zapored dosega najvišjo možno oceno evropske komisije, kljub domačim in mednarodnim priznanjem knjigam iz našega programa, kljub uspešni promociji slovenskih avtorjev v tujini ter skrbi za bralno kulturo dvomimo, da bi knjižni program naše založbe utegnil priti med programsko financirane knjižne programe, saj nam to od ustanovitve JAK še ni uspelo in ne verjamemo, da so reference tiste, ki štejejo,« pravi Jana Bauer.
Mnenje deli direktor založbe eBesedeJože Piano, ki je zaslužna, denimo, za večino dosedanjih slovenskih prevodov aktualnega nobelovca Patricka Modiana: »Iz leta v leto dobimo manj subvencij, v času, ko je odločalo ministrstvo, smo dobili tudi po tri subvencije, zdaj dobimo samo eno. Programski razpis je za nas nedosegljiv iz nam neznanih razlogov, ker utemeljitve, ki jih poda komisija, niso strokovne, saj na njih ni mogoče dati protiargumenta.« Piano opozarja na mešanje jabolk in hrušk, saj komisija ne loči knjig, prireditev in promocije, ki so narejene s subvencijo, od tistih, ki niso. Prepričan je, da je »novincu« nemogoče priti do redne in stabilne podpore, a za to ni kriva finančna situacija, ampak nejasna merila in postopki.
»Razumemo nezadovoljstvo«
Pri JAK smo se pozanimali, ali se jim zdijo pogoji za programsko financiranje ustrezno definirani in ali jih nameravajo v bodoče spreminjati. Novak odgovarja: »V letošnjem letu bomo pripravili izhodišča in pogoje za novo večletno obdobje (2016–2018), ki jih bomo preverili v strokovni in javni razpravi. Naša izkušnja z aktualnim večletnim razpisom na področju knjižnih programov kaže na to, da so bili razpisni pogoji definirani skladno s cilji, hkrati pa razumemo morebitno nezadovoljstvo potencialnih prijaviteljev, ki imajo manjši obseg programa od zahtevanega.«
Posebnega upanja malim založnikom direktorjeve besede ne morejo zbujati. A ključno vprašanje ostaja: ali ne bi morala biti podpora knjigi dovolj velika ne glede na to, koliko knjig neki založnik izda? Ni namreč razloga, zakaj bi moral hipotetični založnik, ki na leto izda morda le dve zelo dobri knjigi, ti dve izdati s pol manj sredstvi od kolega, ki izda 20 naslovov na leto, med katerimi še zdaleč niso sami presežki in produkcijsko brezhibni naslovi.