Predstavitev romana je bila v Zrcalni kapeli Klementinum, enem od najlepših zgodovinskih prostorov v srcu Prage, ki ima pomembno vlogo tudi v sami zgodbi. Na začetku je zbrane pozdravil župan Prage Bohuslav Svoboda, ki je ameriškemu pisatelju izročil simbolne ključe mesta. Brown je na srečanju z novinarji spregovoril o ozadju nastajanja romana in obsežnih raziskavah, ki jih je opravil, preden se je lotil pisanja. Kot je pojasnil, je hotel o Pragi pisati že po tistem, ko je dokončal roman Angeli in demoni, a je moralo preteči skoraj dvajset let, preden je ideja dozorela ter postala Skrivnost vseh skrivnosti.
Na vprašanje, kaj si želi, da bi bralci odnesli od njegove knjige, je odgovoril, da si najbolj od vsega želi, da bi jih knjiga spomnila, kako zabavno je brati, in da bi se zaljubili v Prago tako, kot se je on. Praga je sicer prva od vrste postaj na enomesečni evropski turneji, na katero se je odpravil Brown.
Po pisateljevih besedah je Skrivnost vseh skrivnosti njegov najdaljši, najbolj zapleten in ambiciozno zasnovan roman doslej, v njem pa je tudi največ likov, kar jih je kadar koli uporabil v kakšni knjigi. Njegov dolgoletni urednik Jason Kaufman pa je dodal, da gre za »klasičnega Dana Browna«.
Langdon pred novimi ugankami
V novi zgodbi Brown vodi svojega junaka v srce Evrope – tokrat v Prago, kjer se očarljivi profesor Robert Langdon znajde v vrtincu nevarne zarote, povezane z izginotjem ugledne znanstvenice in revolucionarno raziskavo, ki bi lahko pretresla temelje človeškega razumevanja. Družbo mu dela dr. Katherine Solomon, njegova nekdanja sodelavka, ki se vrača kot pomembna zaveznica – ter seveda romantična partnerica.
Kot vse Brownove uspešnice je tudi Skrivnost vseh skrivnosti napet preplet skrivnostnih simbolov, zgodovinskih aluzij ter vprašanj na presečišču znanosti, umetnosti in religije – nova pa je središčna vloga človeške zavesti. Zgodba se začne s krajo rokopisa, ki govori o teoriji »nelokalne zavesti«, v kateri je poudarek na ideji, da zavest ne izhaja zgolj iz možganov, temveč obstaja tudi zunaj telesa kot univerzalno polje.
Brown se je osem let poglabljal v nevroznanost in noetiko. Podobno kot v prejšnjem romanu Izvor (2017) tudi v novem delu odpira vprašanja o razmerju med tehnologijo, znanostjo in etiko ter vleče vzporednice z umetno inteligenco.
Netflix je že spomladi letos najavil, da bodo po knjigi posneli serijo; priprave so se že začele, snemali naj bi v Pragi. Angleški izvirnik romana je sicer izšel 9. septembra.
