Seveda je potrebno že uhojene čevlje ponositi do konca. Tako ob gospodarskem kriminalu ne smejo manjkati termini, kot so mafija, pranje denarja, korupcija, slamnata podjetja ali davčne oaze, vsemu temu pa je primešane še nekaj erotike, nasilja in družinskih zdrah v stilu televizijskih žajfnic. Po šablonah izrezano pripoved nekoliko odkrči le uokvirjenje v družbenopolitične razmere časa, ko je naša država prehajala iz socializma v kapitalizem. Vsaj za finančnega laika se zdi, da pisateljica na tem mestu zavrta precej globoko. Kot svojo glavno tezo postavi misel, da se je gospodarsko podtalje pri nas razraslo v času tranzicije, ko je bila zakonodaja na tem področju močno luknjasta.
Vendar največja hiba romana ni pomanjkanje avtorske imaginacije, marveč njegova predvidljivost, kar za kriminalko pomeni tako rekoč smrtno obsodbo. Čutiti ni skorajda nikakršne napetosti, zavajanja bralca je le za vzorec, za nameček je dramaturški lok povsem polomljen, saj so nepomembne pasaže razvlečene, medtem ko so na odsekih, kjer bi pričakovali največ akcije, bliskovito najdene rešitve za še tako brezizhodne situacije. Pripovedni čas je sicer nekoliko premetan, kar pa še ne pospeši vsebinske cirkulacije. Jezikovna plat je sicer na spodobni ravni, a prav tako bralcu ne dostavlja kakšnih omembe vrednih presežkov. Zgodba je torej sestavljena v obliki nič kaj kompliciranega rebusa, ki je kot nalašč za reševanje na plaži.