Slovenijo so znova obiskala »najgrša bitja na svetu«: mumini. Založba Sanje je začela že septembra izdajati serijo barvnih stripov o junakih iz Mumindola, takrat sta izšla stripa Mumin in Morje ter Mumin se zaljubi, v najtemnejšem zimskem mesecu pa smo v slovenščini zdaj dobili še stripa Mumin na Azurni obali ter Mumin in zlati rep. Z novimi prevodi so obeležili stoletnico rojstva ikone mladinske književnosti Tove Jansson, ki je bila v središču finskega častnega gostovanja na letošnjem frankfurtskem knjižnem sejmu.
Mumini so si velik krog oboževalcev in bralcev izborili v Skandinaviji in na Japonskem, čedalje več srca pa imamo zanje tudi pri nas. Doslej smo pripovedi o muminih lahko prebirali v petih knjigah, in sicer v Zimi v Mumindolu, Čarodejevem klobuku in Vražji kresni noči, pred šestimi leti sta v prevodu Nade Grošelj izšli še Nevidni otrok in druge zgodbe ter Komet prihaja.
Malim povodnim konjem podobni troli so se s stene domačega stranišča, kamor jih je razjarjena najstnica Tove narisala po izgubljenem besednem dvoboju z bratom, ob izteku druge svetovne vojne naselili tudi v knjige in stripe, ki jih je Andersonova nagrajenka (nagrada ji je bila podeljena prav v Ljubljani) tudi sama ilustrirala. To, da je bila Janssonova tudi likovnica, po mnenju Nade Grošelj močno vpliva na slog njenega pripovedovanja, saj je sposobna »na ekonomičen način, v nekaj izrazitih črtah predstaviti atmosfero, značilnosti likov in osrednji zaplet zgodbe«. Življenje v muminhiši in zunaj nje lahko spremljamo v 14 knjigah, v katerih so do izraza prišla zlasti pisateljičina prizadevanja za sočutje, prijateljstvo in ljubezen. Kljub temu Janssonova v muminzgodbah ne uči ali vzgaja, saj pripovedi ne stremijo k neposrednemu moralnemu nagovoru. Švedsko pišoča avtorica je bralcu dopustila, da je šel skozi proces odločanja in vrednotenja sam.
Deli Mumin na Azurni obali ter Mumin in zlati rep izhajata iz obdobja, ko sta Tove in njen brat Lars muminstripe redno objavljala v izdaji britanskega večernega časopisa London Evening News, s čimer so malčki dosegli skoraj 20 milijonov bralcev. Kakor ocenjuje Grošljeva, so stripi primerni tako za mlade odrasle – sama se je denimo nad mumini navdušila prav na fakulteti – kot za najmlajše bralce. »V tokratnih izdajah bodo mladi odrasli lahko prepoznali velike teme, kot sta potrošništvo in potreba po glamurju, ter začutili Tovin humor, malčke pa bo zagotovo najbolj navdušila zgodba.« as
