Letošnji, deseti zlatnik poezije gre v roke Kuntnerju, ki je večino svojih pesmi posvetil zemlji ter ob njej domačiji, ljubezni, domovini, in ki ga je, kot piše današnji Večer, Tone Partljič označil za enega najpopularnejših sodobnih slovenskih pesnikov.
Kuntner, ki je lani praznoval 70. rojstni dan, je bil sicer po poklicu igralec. Od diplome leta 1968 na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pa vse do upokojitve je bil član Mestnega gledališča ljubljanskega. Igral je tudi v filmih.
Prve objavljene pesmi leta 1966
Pesmi je začel objavljati leta 1966 (Vsakdanji kruh), sam pa je med pesniškimi zbirkami ob lanskem jubileju izpostavil delo O domovina iz leta 1994, za katero si je naslov sposodil pri Cankarju. Ob 10. obletnici osamosvojene Slovenije je izdal zbirko Mati Slovenija, lani pa je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla še tretja zbirka z domovinsko tematiko Podorane sanje. Kot je na takratni predstavitvi zbirke dejal avtor spremne besede Aleksander Zorn, so pesnikovi toni v njej nekoliko temnejši.
Več kot 20 pesniških zbirk
Kuntner se kot pesnik vedno znova vrača k vprašanjem zemlje in vraščenosti z njo, zanj pa je značilna tudi subtilna ljubezenska lirika. Objavil je več kot 20 pesniških zbirk. Njegove pesmi so izšle tudi v več tujih jezikih.
Za svojo poezijo je prejel več nagrad, med njimi leta 1970 nagrado Prešernovega sklada.
Zlatnik poezije podeljuje Fit media - tudi pobudnik in organizator Veronikine nagrade - od leta 2005. Lani ga je prejel Niko Grafenauer, pred njim pa še Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ivan Minatti, Miroslav Košuta, Neža Maurer, Veno Taufer in Svetlana Makarovič.
