Na Društvu slovenskih pisateljev so podrobneje predstavili program 40. mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Ta bo v prihodnjem tednu ponudil več kot ducat dogodkov, ki se bodo nizali v Ljubljani, Kopru, Sežani, Novi Gorici, Trstu ter seveda v jami Vilenica, po kateri je dobil ime – to bodo predvsem literarna branja ali pogovori z gosti in nagrajenci, med drugim pa tudi okrogla miza z naslovom Nova pravila bivanja, posvečena osrednji temi tokratnega festivala, premisleku perečih vprašanj današnjega trenutka, kot so geopolitične krize, podnebni zlom in erozija temeljnih človekovih pravic.
Predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk je uvodoma izrazil solidarnost ter vso podporo lanskemu vileniškemu nagrajencu, pisatelju in publicistu Miljenku Jergoviću, ki je v Zagrebu te dni tarča sovražnih in grozilnih napisov, nato pa dodal: »To kaže, da je umetnost oziroma literatura tudi danes nevarna – ker v družbo vnaša resnico, svobodno in kritično misel. In pa navsezadnje tudi izmenjavo mnenj, perspektiv, torej dialog.« Kakor je pristavil, upa še, da bo letošnja Vilenica »enako nevarna, uporna in odmevna«, sploh ob okrogli obletnici, »ko se bolj opazno vrača na Kras, kjer je njena zibelka«, da bi tesneje povezala tako celoten slovenski jezikovni prostor kot tudi mednarodno okolje.
Ključni avtorski glasovi
Nagrajenec letošnje Vilenice je bil kot običajno znan že pred časom, to je ugledni bolgarski pisatelj, pesnik in dramatik Georgi Gospodinov (1968), ki je kar dobro znan tudi v slovenskem okolju, zlasti s svojim proznimi deli Naravni roman (romaneskni prvenec iz leta 1999), Fizika žalosti in Časovno zaklonišče, ki so v prevodu izšla pri založbi Beletrina. Gospodinov, brez dvoma eno izmed osrednjih imen sodobne evropske literature, ni le »mojster sodobnega romanopisja«, ki se v svojem pisanju, močno zaznamovanem z družbenimi in zgodovinskimi dogodki, tenkočutno in s kančkom humorja ozira na nevidnega posameznika; s svojim delom in temami, ki jih obravnava, »na svojevrsten način pooseblja tudi zgodovino samega festivala«, je menil Gregor Podlogar, predsednik strokovne žirije.
Nagrado Srednjeevropske pobude (SEP), namenjeno mladim avtorjem oziroma avtoricam, pa bo na festivalu prejela pesnica in pisateljica Ana Svetel, ki je tako postala tudi prva slovenska prejemnica te nagrade doslej. Po besedah podpredsednika DSP Mateja Krajnca spada nagrajenka med »ključne avtorske glasove, ki literaturo razumejo kot način, kako iz izkušnje narediti jezik in iz jezika skupni prostor«. Njeno delo je skupaj z drugimi nagrajenci in nagrajenkami od leta 2016 predstavljeno tudi v pravkar izdani Antologiji vileniških nagrajencev SEP.
Razširjeni zbornik
Ob festivalu so na DSP poskrbeli še za nekaj drugih izdaj, denimo dvojezično izdajo pesmi letošnje slovenske avtorice v središču Maje Haderlap z naslovom Žalik pesmi, sicer prvo knjigo prenovljene zbirke Litterae Slovenicae, nato antologijo sodobne katalonske književnosti Opazoval je svet, a tudi tradicionalni zbornik, ki ob 40. obletnici vileniških srečanj poleg predstavitev tokratnih nagrajencev in gostov (večinoma gre za pretekle lavreate) vsebuje še nekaj njihovih razmislekov o spremembah v literaturi in družbi. Posebnost tokratnega festivala je tudi, da prejemnika kristala Vilenice ne bodo iskali med gosti, temveč ga bodo podelili idejnemu očetu te prireditve Aleksandru Peršolji.
Program jubilejne Vilenice bo v ponedeljek, 8. septembra, v Kopru odprl pogovor z Majo Haderlap, v torek bo na vrsti uradno odprtje v ljubljanskem Cankarjevem domu, na katerem bodo podelili tudi nagrado SEP, sreda bo v znamenju tradicionalnega mednarodnega komparativističnega kolokvija, ki mu bosta sledila popoldanski nastop slovenskih avtorjev v prostorih DSP, nato pa še literarni večer z Georgijem Gospodinovim in nekaterimi dosedanjimi nagrajenci v Cukrarni. V četrtek med drugim sledi že omenjena okrogla miza, v petek pa se bo dogajanje preselilo v Sežano in Novo Gorico. Čas za sklepno slovesno podelitev nagrade vilenica v istoimenski jami, do kamor bo na voljo brezplačen avtobusni prevoz, bo kot vselej napočil v soboto.
