Stripburger je skupaj z revijo Literatura izdal stripovsko antologijo, ki temelji na izbranih kratkih zgodbah sodobnih slovenskih pisateljic in pisateljev. Zbirko z naslovom Strip preobrazbe je ustvarilo enajst domačih stripovskih ustvarjalcev, ki zadeve niso zgolj interpretirali v drugem mediju, temveč so s svojimi spretnostmi vizualnega pripovedovanja zgodbam nadeli novo podobo, ki deluje kot vabljiva bralna izkušnja. Kratke zgodbe so prav tako tematsko in slogovno različne, od družbenokritičnih, intimnih do humornih bizark, hororja, fantastike. Strip preobrazbe je prvi primer, ko sta moči združila sodobna slovenska kratka proza in sodobni striparji. Poetika je razvidna iz obeh bregov.
Najprej se spodobi navesti seznam stripark in striparjev, ki so sodelovali pri tej preobrazbi. To so Jakob Klemenčič, Marko Kociper, Matej Kocjan – Koco, Tanja Komadina & Igor Šinkovec, Primož Krašna, Martin Ramoveš, Gašper Rus, Iztok Sitar, Matej Stupica in Andrej Štular. Kratke zgodbe, ki so služile za podlago stripov, so spisali Andrej Blatnik, Nejc Gazvoda, Zoran Knežević, Mojca Kumerdej, Blaž Kutin, Vesna Lemaić, Miha Mazzini, Tomo Podstenšek, Ana Schnabl, Andrej Tomažin in Zarja Vršič.
V tej povorki imen je bil med gosti v Kinu Šiška, ko je zbirka tudi uradno zaplavala v svet, pisatelj in urednik Cankarjeve založbe Andrej Blatnik, ki je v svojem slogu povedal: »Enkrat sem res vozil avto nekje v Firencah in neki ženski pred mano, ki se ji je v zgornjem delu bikini kopalk odvezala nitka. To mi je 20 let ostalo v spominu. V enem hipu je iz tega nastala zgodba, ki je zdaj čudovito vizualizirana. Počutil sem se seveda zelo odlično in veličastno, da sem končno prišel na vrsto, ker mi je zmeraj zelo drago, da besedila prehajajo na druge medije. Sam sicer nisem strašno reden bralec stripov, sem pa strašno reden bralec stripov po literarnih delih, ker me zelo zanima ravno ta prehod. Marko Kociper je vse to postavil na način, ki je drugačen, kot sem jaz pisal. To se mi je zdelo super. Odprl mi je novo dimenzijo.«
Poganjalci idej
Spremno besedo je prispeval literarni kritik Žiga Rus, ki med drugim omenja spreminjanje statusa literature v družbi, ki gre vedno bolj proti obrobju, medtem ko je striparska umetnost tam že od nekdaj. Zrak na robu pa je posebej ugoden za striparja Andreja Štularja: »Meni je margina kar všeč. Tu, v slovenskem stripu, nimam konkurence, niti v likovnem niti v kakršnemkoli smislu. Bo pa imel strip takšen položaj, dokler bo tak odnos tudi do kulture in samih ustvarjalcev. Honorarji so bizarni. Za stripovski album, ki ima 100 strani, in za katerega porabiš leto in pol dela, bi moral dostojen honorar znašati 20.000 evrov. Pri nas ponavadi odvzamemo eno številko stran. Mogoče bi bilo bolj dobičkonosno biti tonski tehnik, ki zdaj ozvočuje,« je Štular med pogovorom v šali pomignil proti toncu zadaj. »Vsekakor!« mu je odgovoril ta. Kljub izrazito neugodnim razmeram za ustvarjalce v kulturi je lučka v temi ta, da neugoden teren terja več iznajdljivosti in ustvarjalnosti. Striparka Tanja Komadina je povedala: »Ravno takšni projekti me najbolj napolnijo, osrečijo, mi dajo energijo za naprej. Res jih čutim kot neko polje svobode. Veseli me, da obstaja Stripburger in zraven še revija Literatura, da lahko skupaj nekaj naredimo. Ne glede na razmere, v katerih delamo, prihajamo do zanimivih rešitev in idej.« Svoje črpalke na ta teren pa znajo, kot se kasneje rado dogaja, postaviti tudi komercialne produkcije.
