»Večplastnost čolna je vzorec, ki se je izkazal kot izredno učinkovit,« pravi glavni organizator in eden od pobudnikov pesniško-prevajalske delavnice Zlati čolnIztok Osojnik, ki letos na njej znova sodeluje tudi kot avtor. Zdaj že tradicionalna delavnica nima tematskega fokusa, se pa vsako leto znova trudi za promocijo in uveljavitev slovenske poezije v svetu. Ena najpomembnejših dejavnosti udeležencev je tako vzajemno prevajanje, med katerim se slovenske pesmi na novo rodijo v tujih jezikih, avtorska dela gostov iz tujine pa zaživijo v slovenščini.
Slovenski del ekipe na delavnici v Škocjanu na Krasu ob Osojniku letos sestavljajo še Glorjana Veber, Gregor Podlogar, Andraž Polič, Tatjana Jamnik, Goran Č. Potočnik in Urška P. Černe, pridružili pa so se jim še gostje iz tujine – Ciaran O'Driscoll iz Irske, Marta Podgornik iz Poljske, Fiona Simpson iz Velike Britanije, Francisko de Asis Fernandez iz Nikaragve, Pauliina Haasjoki, ki prihaja iz Finske, in Hasebe Hiroshi iz Japonske.
Imamo dovolj dobrih avtoric
Domačno vzdušje Zlatega čolna spodbuja spletanje medosebnih vezi, ki se v tednu intenzivnega skupnega dela zgodi spontano, pogosto pa nova poznanstva vodijo tudi v nadaljnja sodelovanja. »Z delavnico poskušamo povezovati starejše, mednarodno uveljavljene avtorje in prevajalce z mladimi in perspektivnimi povabljenci. Teden dni skupnega dela deluje kot neke vrste promocijski kanal za vse udeležence, slovenski pesniki pa tako dobijo prevode svoje poezije v tuje jezike.« Vendar ni samo mlada generacija pesnikov tista, ki potrebuje spodbude za prodor v mednarodno okolje, meni Osojnik, zato je ena njegovih ključnih pobud prevajanje in izdajanje del slovenskih klasikov na tujem.
Poezija Srečka Kosovela je tako pred leti prodrla v ZDA, Veliko Britanijo in na Poljsko, Jure Detela bo prav tako izšel v ZDA in na Poljskem, v tej državi pa se za izdajo ravnokar pripravlja tudi monografski izbor poezije Saše Vegri. »Te izdaje se še posebno veselim,« pravi Osojnik, saj jo razume kot začetni impulz za mnoge prihodnje izdaje zbirk slovenskih pesnic v tujini. »Kvalitetnih avtoric je pri nas dovolj, samo stereotipno figuro tipično moškega pesnika je še treba razbiti.«
Poezija, ujeta v filmski podobi
Vsi prevodi, ki se v tem trenutku rojevajo v Škocjanu na Krasu, bodo po koncu delavnice objavljeni na uradni spletni strani, v tem tednu pa bodo pesniki svoje delo predstavili tudi na dveh pesniških branjih. Prvič bodo poeziji v izvirniku in prevodih obiskovalci lahko prisluhnili jutri ob osmih zvečer v Škocjanu, v petek pa bo pesniška karavana ob enajstih dopoldne obiskala še Trubarjevo hišo literature v Ljubljani.
Novost, ki jo snovalci pesniško-prevajalske delavnice Zlati čoln uvajajo letos, pa so videomonografije pesniških branj. Pesniški nastopi v živo, ujeti v objektiv kamere, so namreč lahko tudi umetniški izdelki ali poezija v filmu, obenem pa imajo za avtorje vendarle tudi povsem praktično vrednost. »Predvsem za manj uveljavljena imena in pesnike mlajše generacije je dandanes težko, saj ustanove namenjajo vedno manj denarja za stroške potovanj pesnikov, zato velikokrat sploh ne dobijo priložnosti, da bi v tujini svojo poezijo brali v živo. Videonastop pa lahko zastonj pošljejo po spletu in si tako odprejo vrata v nove dežele. Z videobranji bodo izkušnjo živega nastopa lahko prenesli kamor koli,« pravi Iztok Osojnik. Ker je v Evropi pojav pesniških videofestivalov v strmem porastu, meni, da je pomembno, da tega vlaka v Sloveniji ne zamudimo. »Načrtujemo, da bomo že čez nekaj let kot povsem enakovredni udeleženci s kakovostnimi pesniškimi videoposnetki sodelovali na tovrstnih festivalih poezije v Londonu ali Berlinu.«