Pri založbi VigeVageKnjige je v prevodu Anje Zag Golob izšel risoroman Izlet z infuzijo, delo nemške avtorice Josephine Mark. Gre za risoroman, ki je v zadnjih letih močno odmeval v nemškem prostoru in bil nagrajen z najprestižnejšimi stripovskimi priznanji, obenem pa se je dotaknil tudi širše bralske javnosti, saj odpira temo, ki se ji literatura pogosto izogiba ali jo obdaja s patosom – temo bolezni, ranljivosti in bližine ob koncu. A Markova se je loti drugače: skozi risbo, humor in pripoved o dveh živalskih junakih, zajčku in volku, ki se skupaj podata na nenavadno potovanje.
Junak tega izleta je zajček, ki s seboj nosi infuzijsko stojalo – droben in ranljiv, a hkrati vztrajen. Po naključju mu pot prekriža volk, ki ga muči stara rana. Ko zajček volku reši življenje, ta zaradi svojega kodeksa ne more drugače, kot da mu stoji ob strani. Tako se začne skupno potovanje, ki ni le beg pred zunanjimi nevarnostmi, temveč tudi soočenje z notranjimi strahovi in s krhkostjo telesa. Njuno razmerje se iz začetne obveznosti počasi spremeni v prijateljstvo, ki preseže začetno nezaupanje.
Markova v risoroman vnaša lastne izkušnje težke bolezni, saj je sama preživela obdobje zdravljenja, ki je močno zaznamovalo njen pogled na svet. Zato v knjigi ni prazne simbolike: bolezen ni le motiv, ampak življenjska izkušnja, zapisana v vsakem prizoru. A kljub temu avtorica nikjer ne uporabi besede »rak«. Simptome, kot so utrujenost, izguba moči, izpadanje dlak, nakaže skozi risbo, skozi drobne, a natančno premišljene detajle.
Risba kot bližina, humor kot zavetje
Vizualni slog je tisti, ki knjigo dela zares nepozabno. Markova uporablja preproste linije, a z njimi doseže izjemno izraznost. Volkov posmeh, zajčkova trma, skupna tišina – vse to je ujeto z nekaj potezami, a učinkuje bolj kot dolgi opisi in neštete besede. Čeprav so dialogi med junakoma kratki, pogosto cinični, se v njih skriva toplina, ki bralca nagovarja z mešanico smeha in žalosti. Tako se med težo bolezni in lahkotnostjo šale odpira prostor, v katerem je mogoče govoriti o stvareh, o katerih je sicer težko spregovoriti.
Kot pove prevajalka Anja Zag Golob, je založbo risoroman pritegnil predvsem zaradi risbe. »Vendar sama risba ali sama zgodba pri risoromanu ni dovolj. Pri Izletu z infuzijo gre za domala popoln spoj med živostjo zgodbe, glavnima likoma in risbo. Odlika risoromana je v tem, da je primeren za vse starosti; zgodbo pa lahko razumemo na več načinov in je zelo aktualna, še posebej zdaj, ko se toliko ljudi spopada z raznimi boleznimi. Sočasno pa je to še zgodba o na videz nemogočem sobivanju zajčka in volka.«
Izlet z infuzijo je tako risoroman, ki ga lahko beremo na več ravneh: kot napeto pustolovščino, kot parabolo o bolezni, kot zgodbo o prijateljstvu, ki nastane tam, kjer ga nihče ne pričakuje. Predvsem pa kot sporočilo, da življenje, tudi ko je ogroženo, nikoli ni brez smisla, če ga delimo z nekom drugim. In prav v tem je moč pričujočega risoromana: s preprostimi podobami pove nekaj, kar včasih težko izrazimo z besedami – da je pot, pa naj bo še tako težka, lažja, kadar jo prehodimo v dvoje.
