Največja in kulturno zagotovo najpomembnejša slovenska založba Mladinska knjiga praznuje 70 let delovanja, ki jih bo dopolnila 29. junija. 70. obletnico bo praznovala tudi ena najbolj znanih edicij Mladinske knjige. Leta 1945 je namreč izšla prva številka revije Ciciban, za katero so v prvem povojnem mesecu prispevke napisali Josip Ribičič, Mile Klopčič in Tone Seliškar ter je izšla v zavidljivi nakladi 50.000 izvodov. Obletnico bodo na založbi počastili delovno, s številnimi novimi izdajami, kot je povedal glavni urednik založbe Bojan Švigelj.
Če je Mladinska knjiga leta 1946 izdala 52 knjig, torej eno na teden, je lani izdala eno na dan, če štejemo samo novosti. Glede na leto 2013 so lani izdali približno enako število novitet, precej več pa so izdali ponatisov, kar kaže na dober program v predhodnem letu: marsikatera knjiga iz leta 2013 je pošla že v nekaj mesecih ali celo tednih. Če so v preteklih letih govorili o tem, da rahlo znižujejo število novih naslovov, se je v zadnjih dveh letih to ustalilo in letos bo število izdaj podobno lanskemu. »Upamo, da bomo malo korajžnejši pri določanju naklad prvih izidov, tako da bo ponatisov nekoliko manj,« je dejal Švigelj.
Ozrl se je tudi na največje uspehe preteklega leta. Naklada desetih najbolj prodajanih knjig Mladinske knjige je med 3000 in 7000 izvodi (pri tistih čisto pri vrhu). Šviglja veseli, da je na drugem mestu (za ameriško uspešnico Divja) slikanica Zlata mačja prejaSvetlane Makarovič, saj se na takih lestvicah pogosto pojavljajo knjige, ki so cenene, medtem ko je omenjena lepa, kakovostna in tudi ne prav poceni.
Skrivnostno življenje knjig
Vodja uredništva leposlovnega programa Andrej Ilc je v letošnjem letu napovedal izide 200 novih knjig, kar vključuje tako žepne izdaje kot ponatise, knjige slovenskih in tujih avtorjev, mnoga nadaljevanja že znanih, prve prevode še neznanih avtorjev ter nove prevode že prevedenih knjig. Ilc jih je omenil sedem, četudi se mu zdi napovedovanje njihove usode nehvaležna naloga. Lani je bila denimo knjiga Ljubimca z Vošnjakove ulice na knjižnem sejmu razglašena za knjigo leta ter je tudi prodajna uspešnica, ki bo vsak trenutek prišla iz ponatisa, četudi je na medijski predstavitvi v začetku leta sploh niso omenjali. »Knjige imajo zelo različna življenja in v bistvu nas vsako leto znova presenečajo,« je dejal Ilc.
Sicer pa je poudaril izid izbranih pravljic, pesmi in ugank Svet je kakor ringaraja priljubljene pisateljice in pripovedovalke Anje Štefan, katere dela sodijo v vrh sodobnega slovenskega leposlovja za otroke. Izdaji bo dodana zgoščenka, na kateri bodo na enem mestu zbrane uglasbitve njenih pesmi, ki so jih ustvarili najboljši slovenski skladatelji, med njimi Aldo Kumar, Jakob Jež in Boštjan Gombač. Obeta se tudi izid izbranega dela oziroma pesniškega, proznega in dramskega ustvarjanja »živega klasika« Andreja Rozmana Roze ob njegovi prihajajoči 60-letnici. Med slovenskimi avtorji je Ilc omenil še izid izbora ljubezenske in ljubezensko-erotične poezije Cirila Zlobca pod naslovom Ljubezen, čudež duše in telesa, h kateremu so pesnika z Mladinske knjige povabili ob njegovi prihajajoči 90-letnici.
Novi glas Pike Nogavičke
Obeta se tudi nov prevod Pike Nogavičke, ki letos prav tako praznuje 70. rojstni dan. »S prevodi je tako, da se tudi najboljši skozi nekaj desetletij malo upehajo, tako da smo presodili, da je po 20 natisih od izdaje prvega mogoče čas za nov prevod.« Prejšnji ni več dobro zdržal branja na glas, kar je po mnenju Ilca najboljši preizkus sodobnosti prevoda. Odločitev je dozorela z uspešno najdbo primerne prevajalke – klasično otroško delo bo iz švedščine prevedla Nada Grošelj, kar bo prvi slovenski prevod iz izvirnika, saj se je Kristina Brenkova z otroško junakinjo v 50. letih spopadla v nemščini.
Kot je dejal Ilc, bo nova prevajalka stopila v zanimiv dialog s prejšnjo prevajalko, hkrati pa tudi z Andrejem Rozmanom Rozo, ki je junakinjo pred 15 leti uspešno dramatiziral za Slovensko mladinsko gledališče (ki je predstavo igralo dobro desetletje) ter ponudil nekatere svoje prevodne rešitve.
Knjige za nove velike boje
Tudi tuje leposlovje bo prineslo presenečenja. Iz Skandinavije, od koder smo navajeni fenomenov, kot so Stieg Larsson, Jo Nesbo in Jonas Jonasson, bo na police poromal eden najnenavadnejših gospodov iz sveta literature, ki je napisal unikatno delo, za katerega Ilc ocenjuje, da zlepa ne bo dobilo posnemovalcev. Karl Ove Knausgård je norveški pisatelj, ki se je pred nekaj leti naveličal pisanja romanov in se odločil, da bo enostavno popisal svoje življenje. Napisal je delo s kontroverznim naslovom Moj boj, ki ga je njegov velikodušni založnik med letoma 2009 in 2011 izdal v šestih knjigah. Na Norveškem so postale velika uspešnica, ki se je prodala v pol milijona izvodih, knjigo je kupil vsak deseti Norvežan. Norveški delodajalci so v času največje bralne vročice menda določali dan brez Knausgårda, ko se ljudje niso smeli pogovarjati o vsebini knjige.
Med pomembnejšimi dogodki založbe bo tudi izid tretjega dela antiglobalizacijske trilogije Naomi Klein, ki ga je začela z Doktrino šoka, ki jo je Mladinska knjiga doslej prodala v več kot 10.000 izvodih in jo (žepno) ponatisnejo vsako leto znova. V knjigi To vse spremeni logično nadaljuje zgodbo, ki jo je razvila v prvih dveh knjigah ter briljantno analizira, zakaj so podnebne spremembe osrednja in alarmantna tema današnjega časa. Največji knjižni dogodek leta pa bi utegnila biti izdaja knjige Kapital v 21. stoletjuThomasa Pikettyja, gotovo najpomembnejše knjige lanskega leta, ki je sprožila svetovno razpravo o ekonomski neenakosti in nestabilnosti kapitalizma.
