Kdor koli želi biti v tem svetu kakor koli genialen, mora brati knjige. Tega se vselej naučimo, ko beremo biografije tistih, ki so za seboj pustili veliko sled. Kot deček je John Lennon odraščal ob knjigah, in sicer pod skrbnim nadzorom tete Mimi, ki je zanj skrbela in je bila tudi sama strastna bralka. »Teta, s katero sem živel, mi je vedno pravila, da je kitara sicer v redu konjiček, a da z njo nikoli ne bom mogel služiti,« se je nekoč spominjal. Med zanj najbolj vplivnimi knjigami, ki jih je v življenju večkrat izpostavil, so bile zgodbe o Alici in čudežni deželi avtorja Lewisa Carrolla ter Veter v vrbah avtorja Kennetha Grahama. Dejal je: »Te knjige so name pustile velik vtis in tako bo do konca mojega življenja.« Navdušen je bil nad Carrollovo uporabo besednih iger, še posebno nad pesmijo Jabberwocky, ki jo je Lennon recitiral »vsaj stokrat na dan«. Kot otrok si je želel, da bi nekoč sam napisal nekaj takšnega, kot je Alica.
Čar nesmiselne logike
Lennon je imel posebno rad nenavadne naslove in takšne knjige je tudi rad zbiral, pogosto v luksuznih posebnih vezavah. Njegovi avtorski teksti so se močno navezovali na knjižne in filozofske vplive. Naslov njegove skladbe Tomorrow Never Knows med drugim temelji na knjigi The Psychedelic Experience: A Manual Based on the Tibetan Book of the Dead avtorjev Timothyja Learyja, Richarda Alperta in Ralpha Metznerja. Pri tem je zanimivo, da so avtorji izhajali iz Tibetanske knjige mrtvih. Navdihnili so ga tudi ameriški beatniki, kot sta Jack Kerouac in Allen Ginsberg. Slednjemu se je denimo poklonil v pesmi Give Peace A Chance. Bob Dylan naj bi Lennonu veliko pravil o Ginsbergu. Lennon je že prebral pesem Howl, v kateri Ginsberg izhaja iz frustracij svoje generacije in družbenih pritiskov po konformnosti, a je pesem glasbenika zares zaznamovala šele pozneje, ko jo je slišal prek radijskega sprejemnika in nenadoma doumel pomen tistega, kar je Ginsberg počel.
Lennon je v času življenja objavil tri knjižna dela: In His Own Write (1964), A Spaniard in the Works (1965), po njegovi smrti pa je izšla še knjiga Skywriting by Word of Mouth (1986). V svojem prvem delu je prepletal besedne igre in risbe, ki so odsevale njegov ljubezenski odnos do Carrollovega sloga in nad realnostjo prevladujoče nesmiselne logike, ki kroji življenja prebivalcev v čudežni deželi. Med snovanjem druge knjige je poleti 1964 bral zbirko zgodb o Sherlocku Holmesu, ki ga je spodbudila k ustvarjanju parodije, preoblečene v njegovo značilno absurdno stilistiko. Knjigo A Spaniard in the Works je Lennon opisal kot izbruh nasičene kreativnosti. Pravil je: »Rad pišem … In bolje je dati ven, kot da ostane notri.«
