Prejšnji petek smo pisali o razpisu Javne agencije za knjigo (JAK), ki založbam sofinancira program izdajanja za obdobje štirih let. Prav na dan, ko je Slovenija kot častna gostja odprla bolonjski knjižni sejem, so založbe prejele odločbo z rezultati razpisa, številnim pa je bilo dodeljeno občutno manj sredstev. Na JAK smo naslovili vrsto vprašanj, zaradi bolonjskega sejma pa smo odgovore prejeli šele v tem tednu.
Eno izmed ključnih vprašanj se je nanašalo na zamujanje rezultatov razpisa. Kot so pojasnili, so konec leta 2023 vsem strokovnim komisijam JAK potekli mandati. Prav tako je decembra vlada imenovala novi svet JAK, ki je nato šele 20. februarja imenoval nove komisije. Zaradi zapoznelega imenovanja komisij je prišlo tudi do zamude pri objavi rezultatov razpisa. Nekoliko bolj sporno je, da so imele založbe za prijavo na razpis natanko tri tedne časa, pri čemer je bil razpis objavljen tik pred prazniki oziroma 15. decembra 2023, pojasni odgovorna urednica založbe VigeVageKnjige Anja Zag Golob. Knjige, izdane med januarjem in aprilom 2024, so založbe tako financirale iz lastnih finančnih rezerv. Zato smo JAK vprašali, kdaj lahko založbe pričakujejo prva izplačila. Direktorica JAK Katja Stergar je povedala, da »po prejemu odločbe založnik pripravi usklajevalni zapisnik, ki je podlaga za pripravo pogodbe, po podpisu pogodbe s strani obeh pogodbenih strank pa lahko založniki oddajo svoj prvi zahtevek za sredstva. Zakonski rok za izplačilo je 30 dni po potrjenem zahtevku za izplačilo.« To pomeni, da lahko prva sredstva pričakujejo v maju, do takrat pa črpajo sredstva iz lastnih rezerv.
Znova manj sredstev?
Na JAK so komentirali tudi gibanje subvencij na preteklem štiriletnem programskem razpisu za obdobje 2020–2023. Leta 2020 je bilo za izbor izvajalcev in sofinanciranje knjižnih programov razpisanih malo manj kot 1,6 milijona evrov, v letu 2021 pa je prišlo do izjemnega povečanja sredstev, in sicer je bilo razdeljenih skoraj 2,5 milijona evrov, medtem ko na drugih področjih, ki jih pokriva JAK, ni bilo povišanja sredstev. Leta 2022 je ministrstvo za kulturo zvišalo transferna sredstva za knjižni program, kar pomeni, da so na razpisu razdelili 2,8 milijona evrov. Kot pojasni Katja Stergar, pa se je znesek v letu 2023 znižal na 2,6 milijona evrov, kar se pozna tudi pri zadnjem razpisu. Pa vendar, če primerjamo razpisa za obdobje 2020–2023 in 2024–2027, je dvig razpisanih sredstev 58,73-odstoten. Kot pojasni Anja Zag Golob, so se sredstva založbi VigeVageKnjige, namenjena sofinanciranju knjižnih izdaj, v tem istem obdobju založnikom zvišala le za 37,5 odstotka.
V iskanju krivca
Na JAK so zapisali, da so avgusta Slovenijo doletele poplave, posledično so bili napovedani rezi v državnem proračunu. Odločba ministrstva za kulturo je za JAK predvidela upad skupnih transfernih sredstev za 275.000 evrov oziroma za 5,1 odstotka, zato so najprej ukinili enega od razpisov, nato pa zmanjšali sredstva za razpis, ki je v zadnjih letih edini doživel občuten skok navzgor. Le dan kasneje so nam odgovorili z ministrstva za kulturo, kjer trdijo, da očitek JAK ne drži. Kot so zapisali, so se zneski, namenjeni razpisom (transferna sredstva), med letoma 2020 in 2024 povečevali. Leta 2020 so sredstva znašala 4.786.022 evrov, leta 2023 pa 6.478.391 evrov. Za leto 2024 znesek še ni dokončen, saj se bodo sredstva lahko povečevala z morebitnimi dopolnilnimi odločbami. Poudarjajo, da je v zadnjih dveh letih ministrstvo za kulturo povečevalo sredstva JAK tudi zaradi vsesplošne rasti stroškov in pa dveh nastopov v tujini, ki sta bila za ministrstvo za kulturo in JAK izjemno pomembna in posledično tudi zahtevna tako v vsebinskem in kot finančnem smislu.
Vrh ledene gore
Kot pojasni Samo Rugelj iz založbe Umco, so trenutni rezultati razpisa in razburjanje založnikov posledica večletnega slabega ravnanja s trgom. Meni, da je največ koristi založnikom povzročila pandemija, saj so ljudje več brali, več kupovali knjige in unovčevali državne bone. Vse od takrat se založniki spopadajo z večletnim upadanjem prihodkov. Anja Zag Golob pa dodaja: »Tu ne moremo govoriti o nikakršni viziji, razvoju in izkoriščanju kreativnih potencialov – tu gre za golo računovodstvo, pa še v tem je JAK slab: ne upošteva ne inflatornih gibanj ne realnih dvigov cen papirja in tiska. Ob tem, absurdno, predpisuje minimalno višino honorarjev, obenem pa založbam znižuje sredstva sofinanciranja. Uravnilovka, do katere je očitno prišlo, sugerira nagrajevanje povprečnosti. Zakaj bi se torej sploh trudili? Za slovensko knjigo in literaturo, s katere vrhunskostjo se hvalimo v svetu, je to nesprejemljiv, katastrofalen udarec.« Založbe se torej soočajo z večjimi zahtevami in manj denarja. JAK krivi ministrstvo, slednje pa JAK. Založnice in založniki pa v strahu za preživetje raje sprejmejo tisto malo, kar dobijo, kot da bi se pritoževali in iskali rešitev, in se vzdržujejo komentarjev. A kot doda Samo Rugelj: »Bližnja prihodnost ne napoveduje niti enega samega kazalca, ki bi lahko izboljšal položaj kakovostne slovenske knjige. Manj denarja brez resnejših infrastrukturnih sprememb na tem področju v prihodnji štiriletki tako najverjetneje pomeni nadaljnje hiranje slovenske knjige v javnem interesu.«
