Njegova dela so znana po premišljenih zapletih, realistično začrtanih likih in izraziti prostorski umeščenosti, ki pogosto postane enakovreden soigralec zgodbe. V najnovejšem romanu Vrelec življenja, ki nosi podnaslov Martin Vrenko v zdravilišču, Demšar preizkuša formo klasične whodunit kriminalke v zaprtem okolju, hkrati pa v ospredje postavi eksistencialno razsežnost staranja, telesne ranljivosti in družbene otopelosti.

Zgodba je umeščena v zdravilišče, kamor se Vrenko zateče na rehabilitacijo po poškodbi, pridobljeni v prejšnjem delu serije. Bralcu poznani inšpektor se zdi tokrat iztrgan iz običajnega kriminalističnega okolja – brez pooblastil, brez sodelavcev, brez primera. A rutina zdraviliškega vsakdana z značilnimi osebki – opravljivima gostjama Majdo in Nado, dominantnim podjetnikom Majcnom, zadržanim bogatašem Orehom in psihološko napetimi odnosi – se hitro prelevi v mikrozgodbo o patologijah sodobne družbe. Kajti Vrenko je morda lahko odsoten v službi – a nikoli brez primera. Njegov sum, da ena od smrti ni povsem naravna, se napaja iz njegovega izostrenega občutka za atmosfero in detajl. Zdravilišče se zanj spremeni v novo prizorišče preiskave, pri čemer ne išče le krivca, temveč razkriva mehanizme zlorabe, ignorance in čustvene manipulacije.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo