"To je najboljša mogoča vzpodbuda za delo na projektih, ki se jih bom loteval in bi jih rad izpeljal," je poudaril. Kot je še pojasnil, je bilo slovenjenje romana, v katerem Pelevin fikcijo sooča z realnostjo - protagonistka romana deluje kot najstnica, a je v resnici 2000 let stara prostitutka, ki preživlja dneve v zanemarjenem parku v Moskvi in preži na svoj plen - zelo zahtevno.
Po njegovih besedah je bilo delo zahtevno predvsem zaradi številnih besednih iger, ki se pojavljajo skozi celo delo. "Reševal sem jih na bolj ali manj tradicionalne načine, nekatere sem napisal na novo," je dejal. Nekatere je reševal tudi z medbesedilnimi opombami, h katerim se je zatekel prvič, delo pa mu je olajševal opisen stil Pelevinovega pisanja, je še pojasnil v pogovoru z Zdravkom Dušo.
V pogovoru za STA, ki bo objavljen v četrtek, pa je Kraševec med drugim spregovoril o zanimanju za rusko literaturo v Sloveniji. "Zanimanje za rusko literaturo je bilo pri nas v zadnjem obdobju razmeroma veliko, kar velja predvsem za klasiko in manj za sodobno literaturo. Poezije, tako klasične kot sodobne, skoraj ne prevajamo, ampak to je splošen trend, ki ni vezan samo na prevajanje iz ruščine."
Kraševec se je uveljavil z vrsto zahtevnih prevodov vrhunskih ruskih humanističnih teoretikov, ki smo jih v slovenščini desetletja pogrešali. Teorija pa je bila dopolnjena z izborom umetniških besedil od klasikov do modernih avtorjev, med katerimi posebej izstopa vrsta del enega najbolj zanimivih sodobnih ruskih avtorjev Pelevina, je v obrazložitvi zapisala komisija, ki so jo sestavljali Nada Grošelj, Tina Mahkota, Andrej E. Skubic, Nives Vidrih in Primož Vitez.
Letos, ko je DSKP prvič pripravili tudi ožji izbor prevajalcev, sta se za stanovsko priznanje ob Kraševcu potegovali še Seta Knop s prevodom knjige Peščena ura srbskega pisatelja Danila Kiša ter Maja Novak s prevodom knjige Tema irskega avtorja Johna McGaherna.
Sovretovo nagrado, ki nosi ime po prevajalcu Antonu Sovretu, so prvič podelili v letu njegove smrti, leta 1963. Prva nagrajenca sta bila Mira Mihelič in Janez Gradišnik, doslej pa je nagrado prejela vrsta uglednih prevajalcev in literatov, med njimi Matej Bor, Janko Moder, Jože Stabej in Boris A. Novak.
Lani je Sovretovo nagrado prejela Mahkota za prevod dela Dublinčani Jamesa Joycea.