Dogajanje je postavljeno v Benetke, priljubljeno »drugo domovanje« evropske in ameriške smetane, kjer že dolgo živita gospodični Bordereau, tako dolgo, da sta »komaj še spodobni Američanki« (četudi francoskega porekla) – ta ironični namig na začetku besedila nakazuje tako »nespodobnost« Evropejcev kot veliko skrivnost starejše od gospodičen, škandalozno mladostno ljubezen s slavnim (izmišljenim) pesnikom Aspernom. Teta in njena nečakinja Tina živita v velikanski, a povsem opusteli in propadajoči hiši; njuno izolirano življenje razburka pripovedovalec, ki se jima spretno vsili kot podnajemnik, a le zato, da bi teti izpulil pesnikove rokopise, za katere je trdno prepričan, da jih hrani. Začne se igra mačke z mišmi, manipulacija mladeniča, ki skuša omečiti staro gospo in ki dvori mlajši, iz istega razloga, ne da bi ti dve vedeli, kaj je v igri. Starejša vendarle nekaj sluti in, četudi obnemogla in slepa, pokaže ne le neverjetno lucidnost, ampak tudi neverjetno moč nad vsiljivcem in nemočno nečakinjo, da zaščiti svojo intimo. Ki pa se ji je morda vendarle pripravljena odreči za dovoljšen denar ali nečakinjino poroko…
James je kot vedno izjemno precizen v slikanju človeških vzgibov, ki nikoli niso enoplastni in enostavni. Četudi prvoosebni pripovedovalec brezskrupulozno načrtuje pot do rokopisov, v to vloži tudi veliko denarja za najemnino, ureditev vrta, dvorjenje, in čeprav je na koncu pripravljen tudi na krajo, je hkrati ves čas očaran nad nedostopno modrostjo stare gospe in ganjen ob prostodušnosti zatirane nečakinje. James ves čas ohranja suspenz tega, ali rokopisi sploh obstajajo. Vse do konca tudi lovec na senzacije, kot bi temu rekli danes, niha med moralnimi zadržki in danes tako razširjeno mrhovinarsko željo po razkrivanju tujih skrivnosti. Seveda v imenu raziskovanja, v imenu literarne vede.