Tako je bilo, pa ne sme biti več!
V zgodnji povojni italijanski književnosti so bili glasovi žensk pogosto prisotni le v ozadju, zaviti v tančico tišine. Služili so zgolj kot opora nasprotnemu spolu, »herojskim« protagonistom takratnih pripovedi, medtem ko njihove – torej ženske – zgodbe niso bile glasne, kaj šele herojske.