Zaradi dolgoletnih sistemskih napak ministrstva za kulturo pri sofinanciranju javnega zavoda SNG Opera in balet Ljubljana, vsesplošne krize in nedavnega rebalansa državnega proračuna ta umetniška hiša vse bolj tone v finančno katastrofo. Opera ima trenutno okoli milijon evrov tekočega likvidnostnega primanjkljaja (kolikor dolgujejo dobaviteljem in avtorjem), sočasno je ministrstvo v letu 2013 v skladu z interventno zakonodajo zmanjšalo sredstva za plače, dodatno pa se bodo z rebalansom proračuna zmanjšala sredstva za programske in splošne stroške. To pomeni, da bo za tekoče poslovanje v letu 2013 ministrstvo zagotovilo skoraj milijon evrov manj kot v preteklem letu. Vsekakor bo zmanjšanje prihodka zahtevalo temeljite ukrepe v poslovanju, sicer se bo likvidnostni primanjkljaj še povečal.
Vedno se išče krivec
Ljubljanska operno-baletna hiša je v letu 2012 od svojega ustanovitelja, torej ministrstva za kulturo, prejela natanko 10,729.023 evrov za tekoče poslovanje. V to vsoto so bile vštete plače, za katere je šlo 8,2 milijona evrov, preostalo pa so namenili za splošne stroške, program in investicije, pravijo v Operi. Že v začetku letošnjega leta pa jim je ministrstvo zmanjšalo sredstva za plače v višini 840.000 evrov in očitno bodo zdaj na račun rebalansa proračuna še ob 250.000 evrov – skupno torej ob približno milijon evrov za redno letno dejavnost, na katerega so računali pri poslovanju v tem letu. Ob več kot milijonskem dolgu se zdi dodaten milijon evrov manj prihodkov v letu 2013 resen poziv vsem vpletenim, da je treba ukrepati takoj.
Ko smo Petra Sotoška Štularja, sedanjega vršilca dolžnosti ravnatelja, nazadnje vprašali, kako bi ob morebitnem imenovanju – pogovori s kandidati za ravnatelja so bili na ministrstvu opravljeni te dni, ravnatelj bo znan septembra – saniral finančni dolg hiše, je optimistično napovedal, da bi to lahko storil brez dodatne finančne pomoči ministrstva. To se zdi skorajda nemogoče, saj se bo že jeseni, ko bo novi ravnatelj prijel za kljuko vrat ljubljanske Opere, dolg še povečal, v poletnih mesecih bo namreč izpad prihodka še višji. Poznavalci pravijo celo, da bodo lahko v primeru, če se bodo dobavitelji odločali za izvršbe, v SNG Opera in balet Ljubljana jeseni ostali brez plač. Dejstvo pa je, da v Operi dobaviteljem in umetniškim sodelavcem ne morejo plačevati računov za dobavljeno blago in storitve, podobno kot se zdaj že dogaja na področju zdravstva.
V javnosti zdaj v glavnem velja prepričanje, da je za nastali milijonski dolg Opere odgovoren prejšnji ravnatelj Mitja Bervar, zdaj predsednik državnega sveta. A to bi bilo preveč poenostavljeno gledanje in ugodno za tiste, ki jim takšna ambivalentna politika do te ustanove ustreza. Bervar, ki je v hišo prišel pred tremi leti in jo nato sredi mandata, decembra lani, nenadoma zapustil, je k dolgu ustanove z nekaterimi poslovnimi odločitvami, ko se je odločal predvsem glede umetniškega vodstva hiše, nedvomno prispeval svoje – in to mora biti še stvar natančnih analiz. Prispeval pa je tudi k ponovnemu zagonu hiše, ko je po predolgi in predragi prenovi matične hiše (naročnik in financer prenove je bilo ministrstvo) nazaj domov in v normalne delovne pogoje pripeljal ansambel, ki je bil takrat že tudi v hudi umetniški krizi. Bervar je v začetku užival podporo v hiši in tudi vso podporo ministrstva ter takratne politike, celo v obliki dodatnih finančnih injekcij – pa vendarle mu hiše ni uspelo spraviti na površje. Podpora je počasi izpuhtela, tudi podpora sveta tega javnega zavoda. Tako je tudi on, kot njegovi predhodniki, vstopil v precej kalna finančna in politična (so)razmerja s svojim ustanoviteljem, ministrstvom.
Težave so v sistemu financiranja
Da je nekaj narobe s sistemom financiranja programa kulture v Sloveniji, predvsem dejavnosti gledališč, torej dramskih in glasbenih, med drugimi opozarja mag. Marko Gorjanc, od leta 1988 ravnatelj SNG Drama Ljubljana, potem pomočnik ravnatelja v isti ustanovi, pozneje, v mandatu dr. Boruta Smrekarja v SNG Opera in balet Ljubljana, pa pomočnik ravnatelja v Operi. Preživel je tudi poznejše obdobje ravnateljevanja Kristijana Ukmarja, zadnja tri leta pa je bil poslovni vodja programa v Operi. Po upokojitvi letos je v hiši ostal kot honorarni svetovalec, zdaj pa se je odločil, da jo bo zapustil. »Že vrsto let se vrtimo v začaranem krogu, ne vidim dovolj politične volje, da bi se odnos do ljubljanske Opere spremenil,« meni.
Slovenska kultura se je že v preteklosti srečevala s problemom dvojnega financiranja, na ravni mesta in države. V 80. letih sistem financiranja sploh ni temeljil na »normativih in standardih«, kot jih je denimo poznalo zdravstvo ali šolstvo, temveč zgolj na izračunih programa. Zato so leta 1990 na ministrstvu za kulturo imenovali strokovno komisijo, ki je prevrednotila programe slovenskih gledališč in določila normative financiranja, s tem pa določila tudi obseg programa posameznega gledališča, število premier in ponovitev predstav ter sredstva, ki naj bi jih zagotavljal financer za izvajanje normativno določenih vsebin. Opredeljeni so bili tudi umetniški kadri in tehnično osebje. »Če bi takratni normativi še veljali, potem bi bili letos denimo programski stroški SNG Drama Ljubljana 865.372 evrov, programski stroški SNG Opera in balet Ljubljana pa 1,709.726 evrov. To potrjuje dejstvo, da je program glasbenega gledališča po obsegu, organizaciji in izvedbi večji in zahtevnejši od programa dramskega gledališča,« primerja situacijo Gorjanc. Logično bi torej bilo, da bi Opera dobila približno še enkrat več denarja kot Drama, a zadnji aktualni izračun kaže, da ni tako. Za leto 2012 je ljubljanska Drama od ministrstva za izvajanje programa prejela 729.026 evrov, Opera pa le 997.500 evrov.
»Vse do lani je za Opero veljal z dejavnostjo neusklajen in nesprejemljiv sistem financiranja splošnih stroškov, kar je onemogočalo delovanje operno-baletne hiše in bistveno vplivalo na finančni rezultat,« meni Gorjanc. Opera je medtem za splošne materialne stroške zagotavljala polovico ali celo več denarja iz lastnih sredstev. Problem financiranja so v času ravnatelja Brvarja leta 2012 ustrezno rešili tako, da je sistem financiranja splošnih stroškov usklajen s financiranjem stroškov drugih gledališč po državi.
Različen odnos do gledališč
H krizi ljubljanske Opere je pripomogel tudi problem zagotavljanja sredstev za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme. Ministrstvo rešuje probleme prioritetno, ne pa po obveznostih v skladu z normativi financiranja. Tako Opera lani iz tega naslova ni dobila ničesar, nekatera druga gledališča, vključno z ljubljansko Dramo, pa so jih denimo prejela. Na ministrstvu namreč obstajajo »pravila« za financiranje delovanja javnih zavodov. Ta naj bi bila seveda podlaga za izračun sredstev za izvajanje javne službe, programske materialne stroške, splošne stroške delovanja, stroške dela ter stroške investicijskega vzdrževanja in nakupa opreme. »Kljub merilom iz dokumentacije nikoli ni bilo razvidno, na kakšen način je ministrstvo določilo obseg sredstev za programske materialne stroške, saj so bila sredstva določena samo na osnovi proračunskih usmeritev in razporejanja sredstev znotraj ministrstva,« poudarja Gorjanc. »In iz nedorečenih normativov ter na osnovi nedorečenega sistema financiranja izhaja desetletja trajajoča kriza ljubljanske Opere, tako pri izvajanju programa kot pri umetniškem in poslovnem vodenju hiše.«
V zadnjih desetih letih je ljubljanska Opera za programske stroške dobila bistveno manj, kot predlaga normativ za glasbeno dejavnost, podobno podcenjeno so pri programu sofinancirani v SNG Maribor, medtem ko je bila le ljubljanska Drama deležna podpore, ki je bila usklajena z idealnim normativom financiranja.
Na državni ravni se sicer popravlja nacionalni progam za kulturo, ki načrtuje številne spremembe v sistemu normativov, vrednotenja in ocenjevanja kulture, toda morebiten prehod s financiranja javnih zavodov na financiranje projektov in programov, tako meni Gorjanc, bo nedvomno ustvaril trg kulture pod posebnimi pogoji. Kaj o razlogih, ki so SNG Opero in balet Ljubljana pripeljali v finančno in umetniško krizo, pravijo na ministrstvu za kulturo, pa o tem, kaj vse je treba narediti in kakšni ukrepi bodo še potrebni, tudi za sanacijo prenovljene matične hiše, bomo pisali v jutrišnjem nadaljevanju.
