Knjigarne bodo postale družabni prostori ali pa jih ne bo, je pogosto slišati med knjižnimi strokovnjaki, ki se sprašujejo, kako bodo knjigarne preživele selitev nakupovanja in branja knjig na digitalne platforme. Kaj pa se pod konceptom knjigarne kot družabnega prostora pravzaprav skriva, smo raziskali s pomočjo knjigarnarjev.
Dogodki in prijetno vzdušje
Za večino knjigarjev koncept pomeni razvijanje programa: predstavitev knjig, tematskih razstav, učnih ur, ustvarjalnih delavnic za otroke, ki za sabo potegnejo spontano druženje ljubiteljev knjig. To je še toliko pomembneje v manjših mestih, kjer ni tako raznolike ponudbe kulturnih dogodkov kot denimo v prestolnici. »Žal pa smo manjše neodvisne knjigarne velikokrat omejene s prostorom in finančnimi sredstvi, ki bi nam omogočila, da bi knjigarno tudi na zunaj spremenili v prostor za druženje in morda tudi ponudili več prostora za posedanje in prebiranje knjig,« pravi vodja knjigarne Libris v Kopru Ingrid Celestina.
Del koncepta knjigarne kot prostora za druženje je ustvarjanje ugodnega prodajnega vzdušja in dobrega počutja kupca, pravi Bojana Zarnik, vodja knjigarne Konzorcij, ki organizira več kot 50 dogodkov na leto. »Velik pomen imajo oprema v prostoru, ustrezna postavitev polic in izdelkov, glasba, ustrezna razsvetljava in pridih domačnosti.« Sicer pa knjigarji kot eno svojih najpomembnejših dodanih vrednosti v primerjavi z e-knjigarno vidijo oseben pristop do kupcev. »Knjigarne skrbijo za človeško dimenzijo nakupovanja knjig, saj je primarna funkcija knjigarjev ta, da znajo poiskati pravo knjigo in jo v pravem trenutku ponuditi pravemu bralcu,« pravi Metka Zver, ki bedi nad dogodki mreže 47 knjigarn Mladinske knjige po vsej Sloveniji.
Kavarno želijo skoraj vsi
»Dejstvo je, da kavarna v knjigarni postaja iz dneva v dan večja potreba. Mi za zdaj to potrebo rešujemo s prostorom, kjer imamo poleg udobnih foteljev tudi avtomate za kavo in manjše prigrizke ter vodo in druge napitke,« pravi Bojana Zarnik. Podobno pristavi vodja knjigarne Mladinske knjige v Wolfovi ulici Katarina Modic: »O kavarni v knjigarni stalno razmišljamo, vendar se zanjo težje odločimo. Ena od ovir je prostor, druga je število zaposlenih in tretja odnos ljudi do podarjene kave. Testi v naši knjigarni niso bili ravno v prid kavarni v knjigarni.« Rok Zavrtanik, direktor založbe Sanje, ki ima knjigarno na Trubarjevi, pravi, da kavarne (še) nimajo, ker še čakajo dovoljenja ustreznih institucij za opravljanje kavarniške dejavnosti v knjigarni.
Založnik Samo Rugelj je prepričan, da so kavarne v knjigarnah ključne za stabilno poslovanje, saj knjigarne spremenijo v prostor druženja, v katerega zaideš tudi brez namena, da bi dejansko kupoval knjigo. »Obžalujem dejstvo, da jim v okviru ljubljanskega Konzorcija do zdaj še ni uspelo urediti kavarniškega prostora, in upam, da jim bo to uspelo. Vsaj sam bi vse sestanke v mestu opravil kar tam, v knjigarniški kavarni, ne pa tako kot zdaj, ko se dobivam v bližnjih slaščičarnah in čokoladnicah. Kavarniška knjigarna je, vsaj zame, najboljše mesto in najboljše možno okolje za resen, a sproščen pomenek o čemer koli. Kot pred leti v Kinodvoru bi tudi tam takoj kupil stol, če bi bilo mogoče,« pravi.
Dvosmerna cesta ponudbe
Še najbolj dosledno koncept razvijata knjigarni Azil in Beletrina na Novem trgu, med katerima je priljubljen kavarniški ambient, kjer strežejo tudi hrano. V obeh knjigarnah imajo urejene kotičke za branje. Glede kavarne v neposredni bližini imajo v Azilu smiselno pravilo: iznosa knjig iz knjigarne v kavarno, kar je običaj v večjih knjigarniških kompleksih zlasti v tujini, ne dovolijo, dovolijo pa vnos pijač v knjigarno, kar prispeva k udomačitvi knjigarniškega okolja in k udobnosti obiskovalcev.
»Skupaj s sosednjo knjigarno, ki ima komplementaren prodajni program, poskušamo ustvariti neke vrste knjigarniški kvart, vse bolj pa z njo sodelujemo tudi programsko,« pravi Ciril Oberstar, vodja knjigarne Azil, katere lastnik je ZRC SAZU. Koristi so dvosmerne, saj ima lahko tudi kavarna zaradi knjigarne več prometa. Tina Deu iz Študentske založbe, lastnice Beletrine, pravi, da opažajo, kako kupci kupljene knjige pogosto prebirajo v kavarni.
Ideja, zrela za resen skepticizem
Dean Ivandić, vodja knjigarne Behemot, ki je v zadnjem času preživela selitev z diskretne Židovske steze na s turisti oblegan Mestni trg, je skeptičen do samega koncepta. »Predstavljajmo si, da bi se čez noč nekaj spremenilo in bi bila pica, naročena po internetu, bistveno cenejša od tiste v piceriji. Včasih bi bila celo zastonj. Kako bi to vplivalo na ekosistem? Picerijam bi verjetno padel promet. Večino bi zaprli. Nekatere pa bi le vztrajale. Preizkušale bi nove strategije. Govorili bi: 'Picerija kot družabni prostor!' Tako bi ob najljubši pici obenem lahko uživali v nastopu plesalke na drogu, občudovali požiralca ognja ter si ogledovali iluzioniste in akrobate. V teh utrdbah picerijske kulture bi se povečalo število obiskovalcev. Nagradno vprašanje je: kaj bi se zgodilo s številom prodanih pic?«
Za trgovce s knjigami torej ključno vprašanje ostaja, ali presežna ponudba knjigarne sploh vpliva na prodajo knjig. »Dogodki, kot so branja, pogovori, predstavitve knjig, so v knjigarni smiselni, če spodbudijo k nakupu,« pravita urednica Bronislava Aubelj in vodja marketinga Lidija Gorenc iz založbe Modrijan, ki ima knjigarno v še enem ljubljanskem knjigarniškem kvartu, na Trubarjevi, kjer je neposredna soseda knjigarne Sanj. Problem je, kadar vsa ta presežna ponudba sploh ne pomaga pri prodaji knjig. »Navade, da na gostovanju avtorja kupiš njegovo knjigo in mu jo pomoliš, da jo podpiše, Slovenci žal nimajo, še posebno nepotreben se jim zdi nakup romana, si ga bodo rajši izposodili. Imeli smo že do zadnjega kotička nabito knjigarno, pa samo dve ali tri prodane knjige,« pravi urednica.
Romantična ideja s potencialom
In knjigarna kavarna? Stara famozna ideja, nekoliko romantična, meni Bronislava Aubelj. »Če že nisi kupil knjige, si vsaj plačal kavo, in račun se morda izide. Prelepo, da bi bilo res.« Voditi knjigotrško in gostinsko dejavnost hkrati namreč ni tako preprosto, kot se zdi, pravi. V svoji knjigarni zato ponujajo samopostrežni kavni avtomat in svežo pitno vodo. Je pa še druga možnost: »Laže kot bi knjigarji vabili s kavo, bi kavarji vabili s knjigami. Če bi jih redno kupovali pri nas in jih 'nastavljali' svojim gostom, bi od tega oboji imeli korist.«
Naše knjigarne so torej družabni prostori, če prisegate na literarne dogodke in »druženja« z avtorji ter vas inflacija literarnih branj in pogovorov veseli. Nekoliko bolj skromna je ponudba, če iščete knjigarno, kjer se je mogoče udobno namestiti, se srečati s kolegom na kavi in hkrati opraviti nakup. Prostor za razvoj knjigarn torej ostaja. Knjige so možnost tudi za razvoj kavarn, kar so nekateri uspešni gostinski lokali v prestolnici že spoznali.