Na Geodetskem inštitutu Slovenije, ki je v sodelovanju še z drugimi partnerji v okviru projekta Dedi in Dedi II pomagal pri izdelavi Digitalne enciklopedije naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, so nam pojasnili, kako je karta nastajala. ''Za vsako stavbo smo določili točko. Točka je predstavljala hišo, za te pa vemo, kdaj so bile zgrajene,'' je pojasnil Dalibor Radovan.
''Pomagali smo si s podatki o nepremičninah iz uradnih evidenc, drugi vir pa so bile karte Ljubljane iz NUK,'' je še pojasnil Radovan. NUK je zagotovil historična karografska gradiva, geolocirane snemograme načrtov Ljubljane od leta 1826 do povojnega obdobja, na osnovi katerih so bile določene letnice izgradnje posameznih objektov, v primerih, ko to ni bilo razvidno iz ostalih prostorskih podatkov.
INTERAKTIVNO KARTO LJUBLJANE SKOZI ČAS SI LAHKO POGLEDATE NA TEJ POVEZAVI.
''Vsi podatki niso stoodstotni, ampak gre za statistični prikaz,'' je še pojasnil Radovan z Geodetskega inštituta Slovenije.
Pri projektu Digitalne enciklopedije naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, Dedi in Dedi II, so sodelovali raziskovalci in strokovnjaki z Geodetskega inštituta Slovenije, ZRC Sazu, Narodne in univerzitetne knjižnice, Zavoda za gradbeništvo in Filozofske fakultete. Omenjena enciklopedija je prva digitalna večmedijska predstavitev slovenske narave in kulturne dediščine, ki preko spleta javnosti na enem mestu ponuja verodostojne, kakovostne in celostne vsebine, je v predstavitvi projekta še zapisal Radovan.
