Nagrado za mlade avtorje podeljujeta SEP in Društvo slovenskih pisateljev (DSP), njen namen pa je spodbuda kroženju del mlajše generacije prek prevodov.
Predsednik DSP Marij Čuk je ob odprtju festivala poudaril, da je letošnja 40. jubilejna Vilenica še posebna v marsičem. "V svetu, ki se krha, razkraja in izgublja srce in zavest in vest o samem sebi, je ena izmed redkih možnosti umetnost, besedna umetnost, poezija. In v tej poeziji, v tej umetnosti mora človek spet dobiti zavest o samem sebi, brez tega ne bo šlo," je povedal.
Strokovna žirija, ki so jo sestavljali Leonora Flis, Aljaž Koprivnikar, Jaruška Majovski, Gregor Podlogar in Suzana Tratnik, je v utemeljitvi nagrade za Svetel med drugim zapisala, da je Svetel kot pesnica, prozaistka in antropologinja tako v literaturi kot znanosti zavezana enaki metodi: natančnemu opazovanju sveta in odgovornemu preoblikovanju izkustva v jezik. Po mnenju žirije avtorica sodi med ključne avtorske glasove, ki literaturo razumejo kot način, kako iz izkušnje narediti jezik in iz jezika skupni prostor.
Svetel je v izjavi za STA povedala, da v nagradi vidi priznanje svojemu dosedanjemu celotnemu literarnemu ustvarjanju, tako pesniškemu kot proznemu in je nagrade "zato še posebej vesela". Svoje ustvarjanje je opredelila kot proces, ko z radovednostjo, občasno tudi čudenjem zre v svet in potem o tem razmišlja bodisi skozi poezijo ali prozo. Na vprašanje, ali tudi že ustvarja kaj novega, je odgovorila, da stvari nastajajo zaenkrat predvsem v njenih mislih, idejah in domišljiji. Kot je še dodala, njena poezija nastaja sproti, bolj spontano, hitreje, se z njo bolj odziva na trenutke, ki jih začuti, medtem ko se njen dolgotrajnejši razmislek navezuje predvsem na prozo.
O svojem literarnem ustvarjanju, prevajanju literarnih nagradah je Svetel, ki je letos za zbirko kratke proze Steklene stene prejela kritiško sito, spregovorila tudi po podelitvi nagrade v pogovoru s Koprivnikarjem.
Kot je med drugim povedala, so z nagradami povezana tudi določena pričakovanja, zato bi se rada pred nadaljnjim ustvarjanjem najprej "znebila ali pa malo pogovorila s tem občutkom" in "znebila tega plašča, ki je zaradi tega legel name". Od bralca svojih del si sama želi, da bi se zavedal, da je branje vedno njegovo ter da sama kot avtorica lahko naredi prvo polovico, drugo pa vedno tisti, ki bere. "Zato se meni zdi pisanje in branje lep tihi dialog nekega opazovanja, poslušanja, tudi takrat, kadar ne vemo drug za drugega," je dodala.
Svetel (rojena 1990 v Mariboru) je docentka za kulturno in socialno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Njeno globoko zanimanje za ljudi in kulturne pomene, ki vznikajo na presečišču jezika in prostora, že od začetka močno zaznamuje njeno pisanje, zato tesno prepleta antropološko znanje z literarno ustvarjalnostjo. Redno objavlja prozo, poezijo, eseje in kolumne v literarnih revijah in drugih medijih. Njena dela so vključena v učne načrte študijev slovenščine na univerzah v Gradcu in Celovcu ter so bila prirejena v pesmi, radijske in gledališke igre.
Lani je nagrado SEP za mlade avtorje prejela hrvaška pesnica, dramatičarka in pisateljica Monika Herceg, ki velja za enega najodmevnejših in najbolj prepoznavnih glasov hrvaške sodobne literature.
