Včeraj zvečer so v Domu kulture Velenje podelili nagrade Festivala slovenskega šansona 2025, ki ga prireja Prvi program Radia Slovenija. Veliko nagrado za najboljši šanson je prejela skladba Zdaj je čas za naju dva v izvedbi zasedbe Uglašeni.
Strokovna komisija, ki so jo letos sestavljali Vlado Žabot, Rudi Pančur in Vita Mavrič, je za najboljše besedilo izbrala šanson Zrcalo Žigana Krajnčana v izvedbi bratov Krajnčan. Nagrado za najboljšo glasbo je prejela skladba Parkiram v izvedbi Ane Mezgec in Nakane, kot najbolj obetavno mlado izvajalko pa so prepoznali Sašo Lešnjek, ki je nastopila s skladbo Avtobus št. 6.
Za festivalske nagrade so se potegovali še Matjaž Romih (Hohštapler), Nina Virant (Vedno je pa tvoje lice), Urška Bergant (Zlati časi), Ana Maria Mitić (Oda vodovodarju), Primož Vidovič (Kruha in iger) ter Jure Ivanušič in Nordunk (Zrcalo družbe).
Premalo družbene ostrine
Predsednica komisije za izbor festivalskih skladb Vita Mavrič je izpostavila, da so pri izboru največ pozornosti namenili celovitosti skladbe, predvsem besedilu in izvedbi. Ob tem je poudarila, da je na letošnjem festivalu pogrešala več družbene refleksije: »Živimo v časih, ki kličejo po satiri in družbeni kritičnosti. Ljubezenske tematike prevladujejo, manjkalo pa je drznosti in osti, ki sta bili za šanson vedno pomembni.«
Festival je bil zasnovan v treh delih. Poleg sklepnega večera sta ga zaznamovala koncert Tomaža Hostnika in Matije Krečiča s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, ki sta v Studiu 26 predstavila album Domovini, ter retrospektivni večer Vite Mavrič La Vita e bella v Cankarjevem domu.
Ježkova nagrada Dušanu Hrenu
V okviru festivala so podelili tudi Ježkovo nagrado, ki jo je prejel Dušan Hren, avtor, urednik, režiser in nekdanji odgovorni urednik programa TV Slovenija. Žirija je poudarila, da je Hren s svojim delom pomembno vplival na razvoj radijskega in televizijskega razvedrilnega programa in ostaja vzor mlajšim generacijam ustvarjalcev.
Kot utemeljuje žirija, nagrajenec že desetletja uteleša ustvarjalnega in kritičnega duha Ježkove tradicije, hkrati pa je s svojo širino odločilno zaznamoval razvedrilne vsebine nacionalne televizije.
Z Radiem Slovenija je začel delovati v 50. letih 20. stoletja, in sicer kot redaktor v zabavnoglasbenem programu in glasbeni producent Adamičevega orkestra. Na Radiu Ljubljana se je kot redaktor redno zaposlil leta 1956 ter kmalu začel z različnimi sodelavci, med katerimi je bil tudi Frane Milčinski - Ježek, ustvarjati igrane oddaje, piše v utemeljitvi.
Na začetku 70. let je prevzel dolžnosti predstavnika TV Ljubljana v Kopru, kjer se je televizija šele vzpostavljala. Po vrnitvi iz Kopra leta 1978 je začel prenovo festivala Slovenska popevka. Tedaj je ustvaril novo televizijsko razvedrilno zvrst – TV Križanko.
V 80. letih je prevzel vodenje Razvedrilnega programa TV Ljubljana. To je bil čas uveljavitve pop in rock glasbe, ki je našla svoje mesto v oddajah Videogodba, Video noč, Glasbeni ropot. Osrednji del razvedrilnega programa sta v tistem času predstavljala Miša Molk s TV Križanko in Mito Trefalt s svojimi oddajami. Vzpostavil in vodil je številna sodelovanja s tujimi televizijskimi hišami, takrat so v mednarodnih koprodukcijah nastajale oddaje Zlata vrtnica, Dunaj–Ljubljana in druge.
Hren se je upokojil leta 1991, do takrat pa v različnih vlogah ustvaril več kot 1000 televizijskih oddaj.
